SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIDELEK IN PARAMETRI KLASA NAVADNE PIRE (Triticum aestivum (L.) subsp. spelta) V ODVISNOSTI OD SETVENE NORME
Ivica Setinšek, 2012, diplomsko delo

Opis: Pomemben dejavnik za rast in razvoj navadne pire (Triticum aestivum L. subsp. spelta) je gostota setve. Zato je namen diplomske naloge prouciti vpliv setvene norme in sorte v ekološki pridelavi na rast, razvoj in pridelek pire. V poljskem poskusu smo preizkušali vpliv setvene norme (100, 200, 300, 400, 500 in 600 semen m-2) dveh sort pire: 'Ostro' in 'Ebners rotkorn' na morfološke lastnosti rastlin, na parametre klasa ter kolicino pridelka. Uporabljeno je bilo ekološko seme. Poskus je potekal na Univerzitetnem kmetijskem centru UKC Pohorski dvor, izveden je bil v letih 2010/2011. Poljski poskus je imel dvanajst obravnavanj v štirih ponovitvah in je bil postavljen po metodi nakljucnega bloka. Rezultati kažejo, da gostota vpliva na parametre klasa. Na pridelek gostota nima vpliva, kar pomeni, da zaradi ugodnega produktivnega razrašcanja zadostujejo že nižje setvene norme. Sorta in interakcija med sorto in gostoto na proucevane lastnosti ne vplivajo.
Ključne besede: pira, setvena norma, parametri klasa, pridelek
Objavljeno: 22.10.2012; Ogledov: 1514; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (235,65 KB)

2.
3.
Pridelek poljščin in zelenjadnic v odvisnosti od kolobarja v različnih pridelovalnih sistemih
Ivica Setinšek, 2019, magistrsko delo/naloga

Opis: V kmetijstvu poznamo več pridelovalnih sistemov. S spodbujanjem trajnostnega kmetijstva se je pojavila potreba po raziskavah in utemeljitvah pozitivnih doprinosov ekološkega kmetijstva na okolje in pridelke. Zato se je v letu 2007 na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede UM zasnoval večletni poljski poskus, ki vključuje konvencionalen, integriran, ekološki in biodinamični pridelovalni sistem. V poskus sta vključena dva kolobarja. V prvega so vključene tipične rastline za to območje (pšenica, zelje, paprika in oljne buče), drugi pa je zasnovan kot alternativni kolobar (pira, rdeča pesa, fižol in oljni riček). Cilj raziskave je analizirati vpliv različnih pridelovalnih sistemov in kolobarja na pridelek. Preveriti želimo ali pridelovalni sistem odločilno vpliva na oblikovanje pridelka poljščin in zelenjadnic. Rezultati kažejo statistično značilen vpliv DTM na pridelek. Pridelovalni sistem v večini primerov nima statistično značilnega vpliva na pridelke manj poznanih rastlin.
Ključne besede: pridelovalni sistem, kolobar, pridelek, žita, oljnice, zelenjadnice
Objavljeno: 30.01.2019; Ogledov: 193; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (764,74 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici