1. Primerjava modernih konvolucijskih nevronskih mrež na problemu segmentiranja slik : diplomsko deloIvana Dukarić, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo preučevali in analizirali rezultate arhitektur konvolucijskih nevronskih mrež na problemu binarne segmentacije. V teoretičnem delu smo preučili arhitekture konvolucijskih nevronskih mrež SegFormer, DeepLapV3+, Gated-SCNN, Segmenter, FastFCN in TopFormer. V praktičnem delu diplomskega dela smo mreže SegFormer, Segmenter, FastFCN in TopFormer učili segmentirati slike na podatkovnih množicah Cityscapes in ADE20K. Mreže smo učili binarne segmentacije vozil. Mrežo SegFormer smo še dodatno učili na problemu binarnega segmentiranja ljudi. Dobljene rezultate smo analizirali in jih ovrednotili z evalvacijskimi metrikami. Za ocenjevanje uspešnosti smo uporabili metrike točnost, priklic, natančnost, IoU in F1 oceno. Najboljše rezultate za problem binarnega segmentiranja vozil smo dobili s pomočjo mreže SegFormer na podatkovni zbirki Cityscapes. Na podatkovni zbirki ADE20K smo za enak problem segmentacije dobili najboljše rezultate za mrežo Segmenter. Najslabše sta se izkazali mreža TopFormer na podatkovni zbirki Cityscapes in mreža FastFCN na podatkovni zbirki ADE20K.
Ključne besede: binarna segmentacija, konvolucijske nevronske mreže, primerjava mrež, evalvacijske metrike, računalniški vid
Objavljeno v DKUM: 26.04.2024; Ogledov: 506; Prenosov: 90
 Celotno besedilo (3,19 MB) |
2. SLOVENSKO-HRVAŠKI ODNOSI MED MLADIMI (Politična participacija mladih in prosti čas mladih v Sloveniji ter na Hrvaškem)Ivana Dukarić, 2016, diplomsko delo Opis: Osnovni namen diplomskega dela je predstaviti politično participacijo mladih, cilj pa predstaviti odnos mladih do politike in predstaviti, kako meddržavni odnosi vplivajo na slovensko in hrvaško mladino. Primerjali bomo izsledke raziskav slovenske in hrvaške mladine. Skozi analizo raziskav in s pomočjo intervjujev, izvedenih med slovenskimi in hrvaškimi mladimi, bomo skušali odgovoriti na štiri raziskovalna vprašanja, ki se nanašajo na politično participacijo mladih. Rezultati bodo pokazali, da tako mladi v Sloveniji kot mladi na Hrvaškem namenjajo svoj prosti čas političnemu aktivizmu in da politična dogajanja spremljajo največ preko medijev (internet, poročila). Mladi v Sloveniji in na Hrvaškem so bolj aktivni pri podpisovanju peticij, referendumov in na demonstracijah, motivirani pa so za nekonvencionalno obliko politične participacije. Zbrani podatki kažejo tudi, da politični sistem vpliva na stopnjo politične participacije mladih tako v Sloveniji kot na Hrvaškem in da mladi menijo, da je slovenska politika v konfliktu s hrvaško politiko, čeprav ljudje živijo v sožitju.
Ključne besede: slovenska in hrvaška mladina, prosti čas mladih, odnos mladih v Sloveniji in na Hrvaškem do politike, vpliv meddržavnih odnosov na slovensko-hrvaško mladino.
Objavljeno v DKUM: 03.10.2016; Ogledov: 1828; Prenosov: 127
Celotno besedilo (827,49 KB) |
3. Komunikacija kot element kakovostne zdravstvene nege v patronažni službiIvana Dukarić, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je obravnavana komunikacija patronažnih medicinskih sester in zasebnih patronažnih medicinskih sester s pacientom. Namen raziskave je bil ugotoviti, na kakšne načine patronažne medicinske sestre in zasebne patronažne medicinske sestre komunicirajo s pacienti, ali se zavedajo pomembnosti komunikacije s pacienti in ali so s svojim delom zadovoljne. Pri raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika, v katerih so sodelovale patronažne medicinske sestre, zaposlene v Zdravstvenemu domu dr. Adolfa Drolca, ter zasebne patronažne medicinske sestre, zaposlene s koncesijo v javnem zdravstvu na območju Maribora z okolico. Ugotovili smo, da se tako ene kot druge zelo dobro zavedajo pomena kakovostne komunikacije. Pri komunikaciji s pacienti uporabljajo različne načine komuniciranja, prilagajajo se položaju in potrebam pacienta, najpogosteje pa uporabljajo besedno govorno komunikacijo – pogovor. S svojim delom so zadovoljne, nekatere si želijo, da bi za svoje delo bile primerno finančno nagrajene. In prav zaradi zavedanja pomena komunikacije posvečajo komunikaciji enako časa kot negovalnemu delu. Pomembno pri komunikaciji je, da se skušamo vživeti v situacijo drugega, saj človeka tako bolje razumemo, hkrati pa lažje in bolje komuniciramo z njim.
Ključne besede: Komunikacija, patronažna medicinska sestra, patronažna služba.
Objavljeno v DKUM: 09.05.2012; Ogledov: 3032; Prenosov: 398
Celotno besedilo (1,37 MB) |
