| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 107
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
61.
Kompresija podatkov : diplomsko delo
Mojca Kerbler, 1992, diplomsko delo

Ključne besede: algoritmi, zgoščevanje podatkov, kompresija slik
Objavljeno: 26.07.2007; Ogledov: 1833; Prenosov: 0

62.
Objektno orientirano programiranje v programskem okolju Windows
Simona Pernat, 1992, diplomsko delo

Objavljeno: 26.07.2007; Ogledov: 1420; Prenosov: 0

63.
64.
65.
Integriran model ocenjevanja uspešnosti programskih ogrodij
Gregor Polančič, 2008, doktorska disertacija

Opis: Osrednji predmet disertacije so programska ogrodja, ki ob ustrezni uporabi spadajo med najbolj učinkovite tehnike ponovne uporabe programske opreme. Predhodne raziskave so ugotovile, da na uspešnost uporabe ogrodja bistveno vpiva obseg uporabe ogrodja oziroma število instanciranj ogrodja. Zato smo si za osnovni cilj disertacije zastavili preučitev dejavnikov, ki povečujejo obseg uporabe ogrodij in s tem njihovo uspešnost. Pri tem smo se osredotočili na uporabniški vidik dojemanj ogrodij, ki vpl
Ključne besede: programska ogrodja, ponovna uporaba, empirično programsko inženirstvo, TAM, učinkovitost IS, terenska raziskava, anketa, modeli strukturnih enačb
Objavljeno: 15.01.2009; Ogledov: 3305; Prenosov: 596
.pdf Celotno besedilo (9,85 MB)

66.
POSPEŠEVANJE UPORABE NAČRTOVALSKIH VZORCEV S POMOČJO ONTOLOŠKO PODPRTEGA REPOZITORIJA
Luka Pavlič, 2009, doktorska disertacija

Opis: Doktorska naloga se ukvarja s problematiko izboljšave ponovne uporabe na področju programskega inženirstva. Kot ovira pri ponovni uporabi na osnovi vzorcev se kaže težavna izbira ustreznega vzorca. Zato naloga predstavi sistem, ki vključuje tako eksperte s področja načrtovalskih vzorcev kot tudi neizkušene razvijalce. Na osnovi ekspertnega znanja omogoči predlagati ustrezen načrtovalski vzorec za podan načrtovalski problem. V nalogi so na enem mestu zbrane in medsebojno primerjane formalne metode predstavitve načrtovalskih vzorcev. Razvili smo tudi lastno formalno notacijo načrtovalskih vzorcev, temelječo na ontologijah. V lastni notaciji smo zapisali načrtovalske vzorce katalogov GoF in J2EE. Na tej osnovi smo razvili tudi lasten algoritem, ki vodi dialog z uporabnikom. Na osnovi ločenih ekspertnih nasvetov v obliki vprašanj in odgovorov, zna inteligentni algoritem voditi dialog z razvijalcem. Skozi dialog razvijalec poda svoj načrtovalski problem, na osnovi katerega je algoritem sposoben predlagati ustrezen načrtovalski vzorec. Razvili smo tudi lastno metodologijo in podporno platformo, ki omogočata enostavno uporabo naprednih funkcionalnosti. Naloga jih demonstrira s pomočjo študije primera. Ugotovili smo, da so razvijalci sprejeli naš sistem z odobravanjem. Njihova uspešnost se ob vodenem dialogu signifikantno poveča.
Ključne besede: Ponovna uporaba, načrtovalski vzorci, ontologije, semantični splet, repozitorij načrtovalskih vzorcev, voden dialog, inteligenten algoritem.
Objavljeno: 14.10.2009; Ogledov: 2184; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

67.
VODENJE PROJEKTOV VIRTUALNIH SKUPIN V VIRTUALNIH SKUPNOSTIH ZA ODPRTOKODNI RAZVOJ PROGRAMSKIH REŠITEV
Katja Harej Pulko, 2009, doktorska disertacija

Opis: S prihodom interneta, se je spremenil način povezovanja in komunikacije med ljudmi. Pred tem smo lahko s sogovornikom komunicirali le preko stacionarnega telefona, pisem ali, če smo se z osebo srečali »v živo«. Nato so postale aktualne video konference, mobilni telefoni in internet. Danes se zdi, da gre čas hitreje. A vendarle hitrost časa ostaja enaka. Le komunikacija je lahko bolj dinamična, več možnosti imamo za sodelovanje in povezovanje, tudi z ljudmi na drugi strani sveta. Za komunikacijo v realnem času lahko danes uporabimo na primer IP telefonijo, elektronsko pošto, takojšnje sporočanje (angl. Instant messaging), spletne klepetalnice in virtualne skupnosti. Ob tem si lahko s sogovorniki izmenjujemo slike, video vsebine in ostale dokumente. Vse to z namenom povezovanja — tako osebnega kot poslovnega. Na to temo obstaja že veliko raziskav tako s področja psihologije posameznika in skupine kot tudi s področja informacijsko komunikacijskih tehnologij. In ravno obe področji sta zanimivi tudi na področju spletnega poslovanja oz. izvajanja projektnega dela. Projektno delo, ki se izvaja v večini s pomočjo tehnologij za sodelovanje in komunikacijo preko spleta imenujemo virtualno projektno delo. To predstavlja danes naraščajoči trend tako v organizacijah kot tudi izven le-teh. Slednji trend bomo raziskovali v sklopu pričujoče doktorske disertacije. Natančneje, odgovorili bomo na dve raziskovalni vprašanji, ki se nanašata na vodenje virtualnih projektov. Še pred tem bomo opredelili pojem virtualnosti in pogledali globlje v delo posameznih virtualnih skupin. Ker je slednjih več vrst, smo se odločili za preučevanje le tistih, kjer se člani skupine združujejo z namenom razvoja odprtokodnih rešitev. Zanima nas, ali se v teh projektih skupine implicitno poslužujejo osnovnih principov vodenja projektov, kot je to običajno pri klasičnih razvojnih projektih. Odgovorili bomo tudi na vprašanje, ali je v skupinah, ki smo si jih izbrali v raziskovalni vzorec, vloga vodje projekta, potrebna. Na tem mestu naj še opozorimo, da v pričujočem delu ne raziskujemo posledic vodenja projektov na morebitno uspešnost ali neuspešnost le teh.
Ključne besede: virtualne skupine, virtualne skupnosti, vodenje projektov, razvoj odprtokodnih rešitev, anketa, principi vodenja
Objavljeno: 03.12.2009; Ogledov: 2721; Prenosov: 398
.pdf Celotno besedilo (4,55 MB)

68.
ANALIZA IN PRIMERJAVA TEHNOLOGIJ EJB IN JAX - WS
Jernej Zorko, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja analizo in primerjavo tehnologij Java EE strežniških poslovnih zrn EJB ter spletnih storitev JAX-WS. V prvem delu je podan opis platforme Java EE. Nadaljujemo z analizo strežniških zrn EJB in spletnih storitev JAX-WS, ki jo sestavljajo pregled zgodovine specifikacij, arhitekture, gradnja posameznih komponent ter integracija s platformo. Podana analiza služi kot osnova za izvedbo primerjave obeh tehnologij. Primerjava je izvedena z vidikov uporabe, arhitekture in integracijskih sposobnosti primerjanih tehnologij. Ob koncu primerjave so zbrani rezultati podani v preglednici. Zadnji del diplomskega dela obsega opis praktičnega primera, namenjenega validaciji rezultatov, pridobljenih v fazi analize in primerjave tehnologij.
Ključne besede: Java EE, EJB, strežniška poslovna zrna, JAX-WS, spletne storitve, analiza, primerjava
Objavljeno: 14.05.2012; Ogledov: 1562; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)

69.
STORITVENO VODILO IN NAČRTOVALSKI VZORCI
Tomaž Hunjadi, 2012, magistrsko delo

Opis: Gradnja arhitekture in integracijskih rešitev je zaradi uporabe širokega spektra tehnologij in sistemov lahko zelo kompleksna naloga. Poti do izgradnje pravilne rešitve je veliko, pri čemer pa se lahko te rešitve med seboj razlikujejo po kompleksnosti, uporabi integracijskih konceptov, obsežnosti, ponovni uporabi itd. S pomočjo vzorcev zagotovimo pravilno zastavljene boljše rešitve, saj te temeljijo na dobrih praksah in izkušnjah. V magistrskem delu so analizirani načrtovalski vzorci, s katerimi lahko na storitvenem vodilu definiramo konsistenten slovar in vizualno notacijo za opis arhitekture in načrtovanje integracijskih rešitev. S pomočjo definiranega nabora vizualnih notacij, ki je sestavljen iz že obstoječih in sestavljenih vzorcev, gradimo integracijske komponente, katere uporabljamo za ponovno uporabne elemente in z njimi hitreje, bolj enostavno in na bolj zanesljiv način rešujemo vsakdanje integracijske probleme. S definiranimi primeri in dobrimi praksami pa zagotovimo, da so rešitve pravilno zastavljene in omogočajo hitrejše in lažje pristope za doseganje zadanih ciljev. V delu so vključno s podrobno analizo za ESB kot arhitekturni vzorec in za ESB integracijske rešitve bili narejeni in podani tudi primeri njihovih načrtovanj. Cilj magistrskega dela je prikazati definicije, grafične notacije in dobre prakse z uporabo vzorcev ob postavitvi infrastrukture in razvoju oz. prikazu integracijskih rešitev na storitvenem vodilu.
Ključne besede: storitveno vodilo, načrtovalski vzorci, modeliranje, storitveno usmerjena arhitektura, integracija aplikacij
Objavljeno: 09.08.2012; Ogledov: 1773; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (2,82 MB)

70.
UČINKOVITO UPRAVLJANJE VAROVANJA PODATKOV V KARTIČNEM PLAČILNEM PROMETU
Blanka Šauperl, 2012, magistrsko delo

Opis: Uvedba zahtev standarda PCI DSS je za banko, ki nudi storitve vezane na kartično poslovanje, obvezna. V minulih letih so banke investirale v kompleksne rešitve, s katerimi zagotavljajo visok nivo informacijske varnosti. Kljub temu standard PCI DSS v določenih zahtevah predstavlja dodatne varnostne ukrepe, ki jih morajo uvesti banke. V raziskovalnem delu smo izvedli analizo standarda PCI DSS, s katero smo ugotovili vidike, v katerih je standard šibek a so za učinkovito uvedbo varnostnih zahtev na področju plačilnega sistema bistveni. V drugem delu raziskovalnega dela smo predstavili možnost uporabe različnih modelov in standardov (ISO/IEC 27001, ISO/IEC 27002, COBIT, CMMI in ITIL) in njihove prednosti pri integraciji s standardom PCI DSS, s katerimi si lahko banka pomaga pri dopolnitvi uvedbe standarda, da poveča učinkovitost uvedbe. V zaključku smo izpeljali primer integracije zahtev standarda PCI DSS s procesnim modelom COBIT.
Ključne besede: varovanje podatkov, varnostne kontrole, kartični plačilni promet, standard PCI DSS
Objavljeno: 29.05.2012; Ogledov: 1146; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (3,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici