1. Konstrukcijski materiali : učbenikIvan Anžel, Mihael Brunčko, 2022, učbenik za višje in visoke šole Opis: Učbenik je kot osnovna literatura namenjen študentom 1. stopnje študijskih programov Strojništvo, Gospodarsko inženirstvo in Mehatronika. Učbenik sestavljajo tri samostojna poglavja, ki kot celota prinašajo znanja s področja materialov in tehnologij in so potrebna pri razvoju, raziskavah in uporabi materialov na področju strojništva, elektrotehnike, avtomatike, energetike ... Prvo poglavje obravnava značilne skupine konstrukcijskih materialov in njihovo zgradbo. Opisani so osnovni pojmi in predstave o materialih, ki so potrebne za razumevanje njihovih lastnosti. V drugem poglavju so obravnavane ključne lastnosti konstrukcijskih materialov, ki omogočajo uspešno izbiro materialov za določeno aplikacijo. Tretje poglavje vsebuje izbrane primere konstrukcijskih materialov. Opisuje posebna jekla za uporabo v strojništvu, lahke zlitine, konstrukcijsko keramiko, keramična stekla in polimerne materiale.
Ključne besede: konstrukcijski materiali, posebna jekla, lahke zlitine, inženirska keramika in stekla, polimerni materiali
Objavljeno v DKUM: 23.02.2022; Ogledov: 847; Prenosov: 161
 Celotno besedilo (25,86 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Oplaščanje magnetnih nanodelcev z lizinom: vpliv vezave na učinkovitost odstranjevanja kovin iz gošče mulja : magistrsko deloKen Kolar, 2019, magistrsko delo Opis: Možnosti ravnanja z odpadnimi goščami iz komunalnih čistilnih naprav, zaradi povišane vsebnosti težkih kovin, omejuje zakonodaja. Kljub visokemu deležu organskih snovi in hranil, je njihova uporaba v kmetijstvu prepovedana. Ena izmed obetajočih naprednih metod odstranjevanja težkih kovin je adsorpcija na magnetne nanodelce, ki se jih po čiščenju odstrani z magnetno separacijo. Pri magistrskem delu smo sintetizirali in okarakterizirali tri sisteme magnetnih nanokompozitov: maghemit – L-lizin, ki so se razlikovali po načinu vezave L-lizina. Za uspešno se je izkazala le kovalentna vezava. Ta sistem je pri čiščenju vzorca mulja dosegel 37 % učinkovitost odstranitve Zn, 27 % Cr(VI) in 26 % Cu.
Ključne besede: mulj, težke kovine, magnetni nanodelci, maghemit, L-lizin
Objavljeno v DKUM: 24.09.2019; Ogledov: 887; Prenosov: 130
Celotno besedilo (2,94 MB) |
3. Funkcionalizacija površin medicinskih materialov z naravnimi, okoljsko prijaznimi biopolimeri za dosego inhibitornih lastnosti biofilma : magistrsko deloAlja Čas, 2019, magistrsko delo Opis: Bakterijska kontaminacija površin, ki vodi v nastanek biofilma, je velik problem na področju zdravstva, v prehrambni industriji, kozmetiki idr. Pojavile so se številne preventivne strategije odstranjevanja oz. zmanjševanja nastajanja bakterijskih adhezij, ki pripomorejo k zmanjšanju razvoja biofilma na površinah materialov. Polimerni materiali, iz katerih so v veliki meri izdelani medicinski pripomočki, so med uporabo navadno ugodni za adhezijo bakterij. V to skupino materialov sodijo tudi silikonski materiali, ki so nosilni material katetrov, timpanalnih cevk, dializnih in gastroenteroloških tub itd. Pri njih zaradi bakterijske adhezije posledično zelo pogosto prihaja do infekcij in pri kardiovaskularnih materialih tudi do strjevanja krvi.
Polisaharidi so naravni biopolimeri, ki kažejo številne zdravilne učinke. Površinska obdelava z naravnimi ali modificiranimi polisaharidi, ki sodijo med biopolimere, različnih polimernih materialov za medicino, je obetavno inhibitorno sredstvo proti bakterijskim infekcijam. Z okoljevarstvenega vidika so to okolju prijazni agensi, saj so biološko razgradljivi in kompatibilni, njihova uporaba pa vpliva na zmanjšanje ogljičnega odtisa.
V magistrski nalogi je bil poudarek na dveh naravnih biopolimerih, polisaharidih, to sta hialuronska kislina in fukoidan. Makromolekularne raztopine obeh biopolimerov so bile preučene z vidika biofilmskih inhibitornih premazov za silikonske filme. V teoretičnem poglavju so opisane njune glavne značilnosti. Eksperimentalni del zajema funkcionalizacijo silikonskega materiala z obema naravnima biopolimeroma. Sledila je podrobna študija interakcij med makromolekularnimi raztopinami z modelnimi silikonskimi površinami, kjer je bil preučen vpliv pH in koncentracije soli na adsorpcijo/desorpcijo. Slednje smo analizirali s pomočjo uporabe natančne kremenove mikrotehtnice. Kot modelni sistem so bili uporabljeni tanki silikonski filmi, narejeni z raztapljanjem silikona v toluenu in tvorbo filmov z metodo »spin-coating«. Fokus raziskave je bil na preučitvi biofilmskih inhibitornih lastnosti naravnih biopolimerov kot funkcionalnega premaza silikona proti razvoju biofilma. V ta namen se je v drugem delu naloge s kremenovo mikrotehtnico preučila afiniteta vezave proteinov na funkcionalizirane modelne silikonske filme.
Ključne besede: naravni biopolimeri, biofilm, medicinski pripomočki
Objavljeno v DKUM: 14.05.2019; Ogledov: 1053; Prenosov: 123
Celotno besedilo (2,00 MB) |
4. Razvoj bioplastike iz odpadne algne biomase : magistrsko deloAna Podgoršek, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je prikazan potek izdelave kompozitne bioplastike. Kot osnovni polimer smo izbrali PLA (polilaktid) ki smo mu v razmerju 5:95 (mikroalge:PLA) in 10:95 (mikroalge:PLA) dodali dve vrsti utrjevalnih faz. Eno vrsto utrjevalne faze predstavlja monokultura Spirulina ,
drugo vrsto utrjevalne faze pa predstavlja mešana kultura odpadnih mikroalg iz pilotne čistilne
naprave. Cilj magistrskega dela je ugotoviti ali lahko mešano kulturo odpadnih mikroalg iz pilotne čistilne naprave uporabimo pri izdelavi bioplastike in kakšen vpliv ima dodatek le-te v različnih razmerjih na končne lastnosti materiala. Pri delu smo uporabili naslednje metode dela:
ekstrudiranje biomase, brizganje granulata, termogravimetrična analiza, diferenčna dinamična
kalometrija, dinamična mehanska analiza, upogibni preizkus, test biorazgradljivosti. Ugotovili smo, da dodatek mikroalg k PLA bistveno ne poslabša lastnosti končnega materiala, poveča pa
se stopnja kristalnosti, zniža se temperatura tališča ter poviša modul izgub.
Ključne besede: Bioplastika, kompozit, utrjevalna faza, polilaktid, mikroalge, biomasa, polimeri.
Objavljeno v DKUM: 07.01.2019; Ogledov: 972; Prenosov: 128
Celotno besedilo (3,19 MB) |
5. Funkcionalizacija površine silikonov s hitozanskimi nanodelci kot dostavnim sistemom za zdravilo : magistrsko deloUrška Jerenec, 2018, magistrsko delo Opis: Silikoni so široko uporabni materiali. Med številnimi aplikacijami jih najdemo tudi kot sestavni del timpanalnih cevk, kjer je cilj napredek razvoja funkcionalnih površin cevk na način, ki izboljša procese zdravljenja vnetja ušes ter druga stanja ušesnih bolezni, kjer se uporabljajo te cevke. V magistrski nalogi smo se osredotočili na pripravo silikonskih površin z različnimi protimikrobnimi premazi. V našem primeru smo naredili premaze iz nanodelcev, kjer smo dodali amoksiklav, ali pa so bili nanodelci samo iz tripolifosfata in hitozana, katera lahko spontano tvorita nanodelce. Velikost delcev smo izmerili z metodo DLS, stabilnost disperzije smo preverili z meritvami Zeta potenciala, protimikrobnost smo testirali s pomočjo izbranih bakterij, fizikalno-kemijske lastnosti pa smo preverili z metodami UV-VIS, SEM, FT-IR in Franz celico.
Pridobljeni rezultati kažejo, da so preliminarni poskusi na timpanalnih cevkah cevke s takšnim premazom odlična preventiva pred nastankom biofilma, omogočeno pa bi bilo tudi boljše celjenje (manjša možnost porasta bakterij zaradi protimikrobnega premaza). Amoksiklav je zaradi svoje široke uporabe in dostopnosti primerna izboljšava cevk. Za bolj gotove rezultate bi bilo potrebno opraviti še več ponovitev testiranj ter zamenjava amoksiklava s podobnim zdravilom, saj je amoksiklav zaradi svoje slabe stabilnosti precej problematičen za uporabo.
Ključne besede: silikon, timpanalne cevke, hitozan, amoksiklav, nanodelci, plazemska aktivacija, DLS, Zeta potencial, UV-VIS, SEM, FT-IR, XPS, protimikrobnost, Franz celica
Objavljeno v DKUM: 09.10.2018; Ogledov: 1055; Prenosov: 224
Celotno besedilo (2,87 MB) |
6. |
7. Razvoj naprednih medicinskih tekstilij z uporabo izbranih polifenolov in polisaharidovGabrijela Petek, 2018, magistrsko delo Opis: Trend razvoja medicinskih tekstilnih materialov za zdravljenje in celjenje ran, temelji na uporabi materialov, ki so pripravljeni na osnovi naravnih učinkovin z bioaktivnimi lastnostmi. Tradicionalno oskrbo ran je zamenjala uporaba sodobnih oblog, med katerimi je v zadnjem času zlasti privlačna priprava nanovlaknastih materialov. V magistrski nalogi smo se osredotočili na pripravo naprednih medicinskih tekstilij na osnovi hitozana, ki smo jih izdelali s postopkom elektropredenja. Tako izdelane tekstilije so zaradi velike gostote por, velikega razmerja med specifično površino in volumnom, visoke prepustnosti ter majhnega premera vlaken, primerna za sproščanje učinkovin. V našem primeru smo uporabili učinkovini katehin in resveratrol, ki s svojim antioksidativnim značajem ugodno vplivata na celjenje ran. Tekoče formulacije smo pripravili po postopku ionotropnega geliranja, ter tako izbrano učinkovino ujeli v hitozanske nanodelce. Karakterizacija pripravljenih disperzij hitozanskih nanodelcev z ujetimi polifenoli je potekala na podlagi določevanja velikosti delcev (DLS) ter vrednotenja antioksidativne in protimikrobne učinkovitosti. Iz pripravljenih tekočih formulacij smo s postopkom elektropredenja pripravili kompozitne vzorce medicinskih tekstilij, pri čemer je bilo potrebno postopek elektropredenja optimizirati s strani predilne raztopine ter parametrov predenja. Z uporabo Fourier transformirane infrardeče spektroskopije (FTIR), vrstične elektronske spektroskopije (SEM) in rentgenske fotoelektronske spektroskopije (XPS) smo pripravljene materiale okarakterizirali z fizikalno-kemijskega vidika ter ovrednotili učinek antioksidativnosti in protimikrobnosti. Na koncu smo izvedli analizo in vitro sproščanja učinkovin. Dokazali smo, da so tako pripravljeni kompozitni materiali multifunkcionalni z vidika bioaktivnosti, saj izkazujejo protimikrobne in antioksidativne lastnosti. Hkrati omogočajo tudi kontrolirano sproščanje učinkovin, s čimer izkazujejo potencial za uporabo v medicinskih aplikacijah, predvsem na področju zdravljenja in celjenja ran.
Ključne besede: medicinske tekstilije, hitozan, katehin, resveratrol, elektropredenje, nanovlakna, DLS, FTIR, SEM, XPS, antioksidativnost, protimikrobno testiranje, in vitro sproščanje
Objavljeno v DKUM: 05.07.2018; Ogledov: 1067; Prenosov: 151
Celotno besedilo (5,49 MB) |
8. Determination of microstructural changes by severely plastically deformed copper-aluminum alloy : optical studyNebojša Romčević, M. Gilić, Ivan Anžel, Rebeka Rudolf, Miodrag Mitrić, M. Romčević, B. Hadžić, D. Joksimović, Milica Petrović Damjanović, Matija Kos, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: Our work deals with the problem of producing a complex metal-ceramic composite using the processes of internal oxidation (IO) and severe plastic deformation. For this purpose, Cu-Al alloy with 0.4wt.% of Al was used. IO of sample serves in the first step of the processing as a means for attaining a fine dispersion of nanosized oxide particles in the metal matrix. Production technology continues with repeated application of severe plastic deformation (SPD) of the resulting metal matrix composite to produce the bulk nanoscaled structural material. SPD was carried out with equal channel angular pressing (ECAP), which allowed that the material could be subjected to an intense plastic strain through simple shear. Microstructural characteristics of one phase and multiphase material was studied on internally oxidized Cu with 0.4wt.% of Al sample composed of one phase copper-aluminum solid solution in the core and fine dispersed oxide particles in the same matrix in the mantle region. In this manner AFM, X-ray diffraction and Raman spectroscopy were used. Local structures in plastically deformed samples reflect presence of $Cu$, $CuO$, $Cu_2O$, $Cu_4O_3$ or $Al_2O_3$ structural characteristics, depending on type of sample.
Ključne besede: metals, oxides, atomic force microscopy, Raman spectroscopy, microstructure
Objavljeno v DKUM: 08.08.2017; Ogledov: 1282; Prenosov: 145
Celotno besedilo (596,63 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. The use of water atomisation for the production of fritsTadej Lešer, Ivan Anžel, Andreja Goršek, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: The production of powder materials from melts is usually done by atomisation. In our research two different frits were successfully produced using water atomisation technique. An overall assessment of the powders showed that the sizes of particles and their morphologies are determined mainly by the chemical compositions of the frits and atomisation parameters. The sizes of the particles depend on the viscosities of the frits, which is governed by the melt superheating during the experimental trials, orifice diameter and interactions between droplets and particles during additional stages after primary atomisation, which were controlled by water pressure. The morphologies of the particles depend on the relationships between the times of solidification and sphereoidisation and on the interactions between the particles.
Ključne besede: water atomisation, microstructure, spheroidisation, frits
Objavljeno v DKUM: 03.07.2017; Ogledov: 2107; Prenosov: 103
Celotno besedilo (260,23 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. The characterization of phase transformations in rapidly solidified Al-Fe and Cu-Fe alloys through measurements of the electrical resistance and DSCMilan Bizjak, Ladislav Kosec, Borut Kosec, Ivan Anžel, 2006, izvirni znanstveni članek Opis: For the characterization of the phase transformations in the alloys during the heat treatment the various methods of the thermal analyses are available. Thermogravimetry, differential thermal analysis (DTA) and the differential scanning calorimetry (DSC) are the most frequently used methods. The phase transformations proceed in two stages, i.e. nucleation and the growth of the new phase. Both processes are closely linked with the movement of the atoms. Rapidly solidified alloys often contain the elements with the low diffusivity. During the transition from the unstable to the stable state the energy changes are small, therefore the characterization of the changes by DTA, DSC is very difficult and could not be measured. During the heat treatment the phase transformations of the rapidly solidified alloys of Al-Fe and Cu-Fe were successfully detected by the simultaneous measurements of the electrical resistance, and were compared by the DSC method. By determination of the temperature regions of the phase transitions or temperatures, where the dynamics of the changes is maximal, the samples were heat treated and analysed by the scanning and transmission electron microscopy respectively.
Ključne besede: rapidly solidified Al-Fe alloy, rapidly solidified Cu-Fe alloy, transformations, electrical resistance, differential scanning calorimetry
Objavljeno v DKUM: 03.07.2017; Ogledov: 1695; Prenosov: 114
Celotno besedilo (1,71 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
