| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Krležine nepokretne i pokretne slike
István Lukács, 2023

Opis: V znanstveni monografiji budimpeškega kroatista in slovenista prof. dr. Istvána Lukácsa Krleževe negibljive in gibljive slike je predvsem iz madžarskega kulturnega in književnega primerjalnega zornega kota predstavljena problematika intertekstualnosti in intermedialnosti v ustvarjalnosti klasika hrvaške književnosti Miroslava Krleže. V prvem delu monografije prek analize konkretnih besedil (pesmi, roman Zastave) predstavlja problematiko recepcije Adyjeve lirike in madžarske slikarske produkcije (Dezső Orbán) na začetku XX. stoletja, v drugem obširnejšem delu pa Krležev odnos do filma. Avtorjeva teza je, da je nov optični medij (film) na začetku XX. stoletja igral pomembno vlogo pri nastajanju njegovih zgodnjih dramskih besedil (Legende). Gre za dela, ki so nastala v pisateljevi zgodnji mladosti, neposredno po vrnitvi iz Budimpešte, kjer se je šolal na vojaški akademiji, zato avtor upravičeno domneva in to v monografiji tudi dokaže, da se je Krleža najverjetneje že takrat seznanil z nemim filmom in madžarskimi teoretičnimi deli o filmu. O Krleževih „tonfilmskih imaginacijah” so pisali že prej, vendar brez natančnejše strokovne elaboracije celotne problematike. Prvi strokovnjak, ki je v svojem obširnem eseju o Krleževih zgodnjih dramskih besedilih omenil možnost aplikacije filmske tehnike pri odrski postavitvi, je bil ravnatelj zagrebške Drame Josip Bach, ki je sicer odklonil uprizoritev vseh Krleževih dram. Bachova lucidna ugotovitev je za avtorja monografije bila pravo izhodišče za analizo Krleževih Legend, vendar ne z vidika možne gledališke inscenacije, ampak morebitne filmske inspiracije tako pri določenih temah (Jezus, Saloma, Krištof Kolumb) kot pri aplikaciji kinopoetike, še zlasti pri netipičnih didaskalijah. Zadnja desetletja avtorji v sodobni literarni teoriji o intermedialnosti pogosto tematizirajo povezave med literarnim besedilom in filmom, analizirajo filmske adaptacije znanih književnih del ter pišejo o filmičnosti, kinostilu in kinopoetiki konkretnih literarnih del. Po avtorjevih ugotovitvah vse te stilne elemente najdemo tudi v Krleževih zgodnjih delih (Legende, simfonije), vendar je „filmski jezik” tako izrazito prisoten, da tudi strukturalno zaznamuje ta dela. Avtor monografije prav zaradi zaznamovalne moči teh elementov Krleževe določene didaskalije in scenske rešitve imenuje kinotekst. Ta literarnoteoretski pojem je inovacija, ki se nanaša na določene dele konkretnega književnega besedila, in je pravzaprav popolnoma adekvaten filmskemu kadru. To pomeni, da so nekateri segmenti v Krleževem literarnem besedilu pravi filmski kader in tako tudi funkcionirajo. Gre za nenavaden paradoks, saj je književnost besedna umetnost, film pa vizualna.
Ključne besede: Miroslav Krleža, intertekstualnost, intermedialnost, madžarska kultura, film, kinotekst
Objavljeno v DKUM: 02.03.2023; Ogledov: 440; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (14,15 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Az illír mozgalom magyar kötődései : horvát szemmel II.
István Lukács, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Stičišča med ilirskim gibanjem in madžarskim reformnim obdobjem: z vidika Hrvatov II. Prispevek daje zgodovinski pregled hrvaške znanstvene interpretacije madžarskih stikov in duhovno-političnih vzorcev v razvoju hrvaškega ilirskega gibanja. V prvem delu najine študije sva predstavila osnovna sodobna teoretična stališča o rekonstrukciji zgodovinskih narativ in hrvaške znanstvene dosežke v raziskovanju predilirskega obdobja, v drugem delu pa je predstavljeno, kako je razvoj madžarske nacionalne zavesti vplival na razvoj hrvaške nacionalne zavesti, zakaj je postal medij posredovanja novih idej skupni madžarski državni zbor, kako so novonastale madžarske institucije, infrastrukturne in gospodarske iniciative, boj za madžarski jezik, madžarski tisk ter meščanske ideje oblikovali hrvaško nacionalno modernizacijo.
Ključne besede: ilirizem, hrvaško-madžarski duhovni stiki, razvoj madžarske in hrvaške nacionalne zavesti
Objavljeno v DKUM: 10.10.2018; Ogledov: 952; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (361,65 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
4.
Az illír mozgalom magyar kötődései : horvát szemmel I.
István Lukács, Orsolya Kálecz-Simon, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Stičišča med ilirskim gibanjem in madžarskim reformnim obdobjem: z vidika Hrvatov I. Prispevek daje zgodovinski pregled hrvaške znanstvene interpretacije madžarskih stikov in duhovno-političnih vzorcev v razvoju hrvaškega ilirskega gibanja. V prvem delu so predstavljena osnovna sodobna teoretična stališča o rekonstrukciji zgodovinskih narativ, v drugem delu pa hrvaški znanstveni dosežki v raziskovanju predilirskega obdobja. Poudarjen je pomen gibanja jakobincev in svobodnih zidarjev v nastajanju ilirizma. V predilirskem obdobju je s svojimi novimi pobudami igral pomembno vlogo zagrebški škof Maksimilijan Vrhovec. Njegovemu delovanju in predstavitvi njegovih madžarskih stikov je posvečeno posebno poglavje. Prav tako je v posebnem poglavju predstavljeno izjemno bogato življenjsko delo vodje gibanja Ljudevita Gaja in njegovi stiki z Madžari. Na oblikovanje slovanske in hrvaške zgodovinske zavesti Ljudevita Gaja je močno vplival takrat najbolj ugleden madžarski zgodovinar István Horvát. Horvátova romantična megalomanska predavanja o poreklu Madžarov so pritegnila Gajevo pozornost v času njegovega šolanja v Pešti.
Ključne besede: zgodovinske narative, ilirizem, hrvaško-madžarski duhovni stiki
Objavljeno v DKUM: 28.02.2018; Ogledov: 927; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (443,16 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Metafizika bede : (Attila József, A. B. Simić, Srečko Kosovel)
István Lukács, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Ekspresionizem je bil najmočnejša smer srednjeevropskih avantgardnih literarnih gibanj. V madžarski, hrvaški in slovenski književnosti se je razvijal skoraj istočasno pod neposrednim nemškim vplivom, na osnovi koncepta »hibridne poetike«. Že to dejstvo bi upravičevalo primerjalno analizo književnosti tega prostora, kar pa se vse do zdaj ni zgodilo.
Ključne besede: madžarska književnost, hrvaška književnost, slovenska književnost, ekspresionizem, avantgarda
Objavljeno v DKUM: 31.01.2018; Ogledov: 1091; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (252,95 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici