| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
NAČELA V POSTOPKU V SPORU MAJHNE VREDNOSTI PO ZPP IN PRIMERJAVA Z EVROPSKIM POSTOPKOM V SPORU MAJHNE VREDNOSTI
Iris Zakrajšek, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je osredotočeno na načela v postopku v sporu majhne vrednosti, ki je na ravni našega nacionalnega prava urejen z Zakonom o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ter na evropski ravni z Uredbo (ES) št. 861/2007. Proti koncu magistrskega dela sledi primerjava obeh postopkov. Navedeni postopek je poseben zaradi nizke vrednosti zahtevka, ki znaša 2.000 evrov in ravno zaradi tega se načela pri tem posebnem postopku razlikujejo od načel rednega postopka. Ne glede na prirejenost načel in poenostavljenost postopka v sporu majhne vrednosti pa ni zmanjšana kakovost pravdnega varstva. Poleg notranjih sporov pa večkrat pride tudi do čezmejnih sporov, kajti vse več ljudi se poslužuje spletnih nakupov, s čimer se veča število čezmejnih sporov. Zaradi lažjega dostopa do sodnega varstva je bila na ravni Evropske unije sprejeta Uredba (ES) št. 861/2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti, ki poenostavlja in pospešuje čezmejne spore majhne vrednosti. Skozi čas pa se je pokazalo, da uredba ni zadostila ciljem, kar je tudi razvidno v nadaljevanju magistrskega dela. Zaradi tega je Komisija sprejela Predlog o spremembi Uredbe 861/2007, v kateri je bilo nekaj predlogov, ki niso obrodili sadov in predlogi, ki so dobili podporo s strani Evropskega parlamenta in Sveta. Slednja sta sprejela Uredbo 2015/2421 o spremembi Uredbe 861/2007, ki naj bi s številnimi popravki, med njimi najbolj pomembnim glede višine vrednosti zahtevka, povečala število zahtev v evropskem postopku v sporih majhne vrednosti in omogočila bolj učinkovit postopek. Spremembe so podrobneje predstavljene v nadaljevanju magistrskega dela.
Ključne besede: nacionalni postopek v sporu majhne vrednosti, evropski postopek v sporu majhne vrednosti, načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka, načelo pisnosti, načelo materialne resnice, načelo obojestranskega zaslišanja, načelo sorazmernosti, načelo pomoči prava nevešči stranki, primerjalno pravo.
Objavljeno v DKUM: 29.06.2016; Ogledov: 1268; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

2.
VPIS PRAVIC V ZEMLJIŠKO KNJIGO
Iris Zakrajšek, 2013, diplomsko delo

Opis: Zemljiška knjiga je javna knjiga, namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Pomembna je za potek pravnega prometa z nepremičninami. Pri premičninah se domneva, da je lastnik tisti, ki ima premično stvar v posesti, pri nepremičninah pa se domneva, da je lastnik tisti, ki je vpisan v zemljiški knjigi. Oblike vpisa v zemljiško knjigo so vknjižba, predznamba in zaznamba, ki so glavni vpisi. Pomožna vpisa pa sta poočitev in plomba. Z vknjižbo se izkaže nepogojna pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se dovoli na podlagi javne ali zasebne listine. S predznambo, pa se doseže pogojna pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se dovoli na podlagi zasebne listine, katera ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila ali nima overjenih podpisov, ter na podlagi nepravnomočnih oziroma nedokončnih odločb ipd. Za razliko od vknjižbe in predznambe, pa se z zaznambo opravi vpis oziroma izbris pravnih dejstev, za katera zakon določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo, in tudi nadhipoteke. V mojem diplomskem delu bom podrobneje predstavila pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo. To so stvarne pravice ter nekatere obligacijske pravice, ki jih določa 13. člen ZZK-1. Stvarne pravice imajo absolutne učinke, kar pomeni, da delujejo proti vsakomur. Zaradi tega obstaja omejeno število (numerus clausus) stvarnih pravic: lastninska pravica, hipoteka, zemljiški dolg, služnostna pravica, pravica stvarnega bremena in stavbna pravica. Obligacijskih pravic, pa je neomejeno, saj jih je mogoče poljubno ustanavljati in učinkujejo relativno, le med strankami pogodbenega razmerja. Zakon pa določa, da se lahko v zemljiško knjigo vpisujejo le določene obligacijske pravice, ki pridobijo z vpisom v zemljiško knjigo omejeno absolutne učinke. Te numerus clausus obligacijske pravice so: pravica prepovedi odtujitve oziroma obremenitve, če so izpolnjeni zakonsko določeni pogoji, zakupna in najemna pravica, predkupna oziroma odkupna pravica, na podlagi pravnega posla, posebna pravica uporabe javnega dobra in druge pravice za katere zakon določa, da se vpišejo v zemljiško knjigo. S sprejetjem novele ZZK-1C, ki je začela veljati 5. Aprila 2011, so se bistveno spremenila pravila zemljiškoknjižnega prava. Zakonodajalec je z novelo uvedel skoraj popolno informatizacijo zemljiške knjige, spremenil nekatera pravila zemljiškoknjižnega postopka in pravila materialnega zemljiškoknjižnega prava. Na podlagi teh sprememb, je prišlo do posebnosti pri vpisovanju nekaterih pravic, glede na novi koncept osnovnega in širšega pravnega položaja nepremičnin. V diplomskem delu bom te posebnosti še posebej poudarila in obrazložila.
Ključne besede: zemljiška knjiga, vpis v zemljiško knjigo, javna listina, zasebna listina, zemljiškoknjižno dovolilo, stvarne pravice, obligacijske pravice, vknjižba, predznamba, osnovni in širši pravni položaj nepremičnine.
Objavljeno v DKUM: 10.01.2014; Ogledov: 3638; Prenosov: 563
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici