| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 89
Na začetekNa prejšnjo stran123456789Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
KOLIČINA PRIDELKA IN SILAŽA MEŠANIC, PRIDOBLJENIH PO SPRAVILU KRMNEGA GRAHA (Pisum sativum L.) Z NEPOSREDNO VSEJANO MNOGOCVETNO LJULJKO (Lolium multiflorum Lam.)
Iris Gergorec, 2009, diplomsko delo

Opis: Na območju Martjanec, blizu Murske Sobote, smo s ciljem racionalizacije pridelave v letu 2002 ugotavljali možnost pridelave strniščnih mešanic mnogocvetne ljuljke (Lolium multiflorum Lam.) in krmnega graha (Pisum sativum L.), pridobljenih z vsejavanjem ljuljke v grahovo strnišče, ki med ostanki po žetvi vsebuje tudi raztrošeno zrnje graha. Poskus je bil zasnovan kot split-plot v treh ponovitvah. Na osnovnih ploskvah smo obravnavali količino v juliju vsejane mnogocvetne ljuljke (10, 20 in 30 kg ha-1), na podploskvah pa število grahovih rastlin (povprečno 10, 25 ali 40 m-2). Ob spravilu pridelka v septembru je največji pridelek suhe snovi (5,21 t ha-1) bil dosežen z mešanico 30 kg semena mnogocvetne ljuljke ha-1 in 40 grahovih rastlin m-2, najnižji (2,45 t ha-1) pa z mešanico 10 kg mnogocvetne ljuljke ha-1 in 10 grahovih rastlin m-2. Večje število vzniklih grahovih rastlin m-2 ni imelo velikega vpliva na vsebnost surovih beljakovin v pridelku krme, zmanjšala pa se je prebavljivost pridelka s 73,5 % na 68,4 % in neto energija laktacije je upadla s 5,44 MJ kg-1 na 5,00 MJ kg-1 suhe snovi. Povečana količina semena mnogocvetne ljuljke ha-1 je povečala prebavljivost pridelka z 69,8 % na 72,4 % in neto energijo laktacije s 5,14 MJ kg-1 na 5,39 MJ kg-1 suhe snovi. Silaže, pripravljene po 10-urnem venenju so bile po petih tednih skladiščenja glede na kislinsko sestavo sicer še zadovoljive ali celo dobre kakovosti, vendar zaradi previsoke vsebnosti vode se pH ni znižal toliko, da bi omogočal trajnejšo stabilnost silaž.
Ključne besede: botanična sestava/neposredna setev/italijanska mnogocvetna ljuljka/krmni grah
Objavljeno: 05.05.2009; Ogledov: 2320; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (654,14 KB)

8.
9.
Sodobni pouk zgodovine v luči devetletne osnovne šole
Iris Faflek Lukač, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Sodobni pouk zgodovine v luči devetletne osnovne šole, je uvodoma predstavljen opis okoliščin, ki je doprinesel do sprememb na področju osnovnošolskega sistema v naši državi. Do uzakonitve devetletke, je prišlo zaradi pomanjkljivosti dotedanjega slovenskega sistema šolanja, v primerjavi z drugimi šolskimi sistemi po Evropi in z željo vstopa v Evropsko unijo. Devetletka je razdeljena na tri vzgojno -izobraževalna obdobja. Predmet Zgodovina se prične poučevati v šestem razredu devetletke. Jedro mojega proučevanja je bilo ugotavljanje sodobnega načina poučevanja predmeta Zgodovina, napram prejšnjemu načinu poučevanja v osemletki, kjer je prevladovala pretežno frontalna oblika pouka, z minimalno uporabnostjo učnih metod, sredstev in pripomočkov. Z uvedbo devetletnega obveznega osnovnošolskega izobraževanja, je prišlo do sprememb v učnem načrtu za zgodovino, kakor tudi do sprememb v načinu poučevanja omenjenega predmeta. Sodobno poučevanje predmeta Zgodovina v devetletki, je tako postalo bolj učinkovito, dinamično in nudi večjo vzročno-posledično razgledanost glede določenih problematik v preteklih obdobjih našega človeštva, kar posledično vpliva tudi na današnje razmere in današnji položaj posameznika v družbi. Na podlagi mojega raziskovanja lahko poudarim, da je v rabi sicer še vedno predvsem frontalna oblika poučevanja, vendar pa se sedaj učitelji pri pouku zgodovine, vedno bolj poslužujejo tudi kombinacije najrazličnejših učnih metod, ob sočasni uporabi sodobnih učnih sredstev in pripomočkov, ki jim izdatno olajšajo delo v razredu. Vse več je tudi raziskovalnega učenja, ki se pojavlja predvsem v višjih razredih prenovljene osnovne šole. Izmed posebnih oblik dela izven pouka zgodovine, pa je smiselno omeniti predvsem zgodovinski krožek in dodatni pouk iz zgodovine, ki sta v osnovnovnošolskem izobraževanju vseskozi prisotna, z izjemo dopolnilnega pouka, ki ga v devetletki ne zasledimo več. Proučevala sem na podlagi analize primarnih in sekundarnih virov, kakor tudi analize podatkov, ki sem jih pridobila s pomočjo raziskovalne metode, in sicer sem uporabila metodo razgovora, strukturirani intervju, preko katerega sem izprašala pet učiteljev in učiteljic predmeta Zgodovina, na petih različnih osnovnih šolah v Pomurju.
Ključne besede: devetletka, osemletka, primerjava, učni načrt, učne oblike, učne metode, učna sredstva, učni pripomočki, raziskovalno učenje, zgodovina.
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 4008; Prenosov: 650
.pdf Celotno besedilo (401,22 KB)

10.
FREGEJEV LOGICIZEM
Iris Merkač, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je rekonstruirati najperspektivnejšo današnjo obliko Fregejevega logicizma, izhajajočega iz Friedricha Ludwiga Gottloba Fregeja (1848-1925), nemškega filozofa, logika in matematika v logični matematiki. Zraven tega je predstavljen paradoks, ki ga je Bertrand Arthur William Russell (1872-1970), angleški filozof, izpeljal iz slavnega Aksioma V in se nanaša na aksiom razredov ali množic ter ga imenujemo Russllov paradoks. V diplomskem delu se sklicujemo na delo Frege's conception of numbers as objects, britanskega filozofa Crispina Wrighta (1942). Raziskava diplomskega dela je teoretično temeljila na deskriptivnem in praktično na analitičnem pristopu poskusa Fregejeve utemeljitve logicizma in rešitve problema s stališča filozofa C. Wrighta.
Ključne besede: filozofija matematike, aritmetika, abstraktni objekti, Fregejev logicizem, Peanovi aksiomi, Aksiom V, Russllov paradoks
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 1992; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (720,08 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici