Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Pričujoče magistrsko delo se je osredotočalo na osebno asistenco, na uporabnike osebne asistence in na osebne asistente, ki so družinski člani uporabnika, ter na tiste asistente, ki niso družinski člani uporabnika osebne asistence. Naš namen je bil ugotoviti, kako družinski status vpliva na kvaliteto opravljanja osebne asistence in posledično na psihosocialno blagostanje uporabnikov. Za raziskovanje smo uporabili kvalitativno metodo delno standardiziranih intervjujev in metodo opazovanja z udeležbo. Kvalitativna analiza je pokazala, da so uporabniki zadovoljni tako z osebnimi asistenti, ki so njihovi družinski člani, kot tudi z osebnimi asistenti, ki niso njihovi družinski člani. Osebni asistenti so namreč tisti, ki z uporabniki preživljajo čas, ki je namenjen zgolj in samo njihovim individualnim potrebam in željam, kar pa pozitivno vpliva na psihosocialno blagostanje uporabnika osebne asistence ne glede na družinski status osebnega asistenta. Rezultati so pokazali, da osebna asistenca generalno pozitivno vpliva na uporabnikovo počutje in psihosocialno blagostanje, kar so potrdile tudi druge raziskave. Uporabnikom namreč predstavlja orodje za doseganje samostojnejšega oziroma neodvisnega življenja, prav tako pa jim predstavlja sredstvo za vključevanje v širšo družbo, saj jim omogoča povečanje socialnih stikov in udejstvovanje v prostočasnih aktivnostih. S pričujočim delom smo želeli opozoriti na pomembnost osebne asistence za invalidne osebe in osvetliti obstoječo problematiko sistemske ureditve na tem področju. Predlagamo, da se vpliv osebne asistence na psihosocialno blagostanje uporabnikov ter aktualna problematika še bolj podrobno raziščeta v prihodnosti.
Ključne besede: invalidnost, osebna asistenca, osebni asistenti, družinski člani, psihosocialno blagostanje
Objavljeno v DKUM: 06.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,08 MB)