1. Ekvivalenca slovenskih in angleških frazemov s sestavinami iz pomenskega polja samostalnika posoda : magistrsko deloNina Jakoša, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu sta s frazeološkega vidika obravnavani pomenski polji, ki ju kot nadpomenki urejata slovenski samostalnik posoda in angleški container. Na podlagi slovarskih virov v obeh jezikih sta prikazani pomenski polji, nato pa so prepoznani leksemi, ki se pojavljajo kot sestavine frazemov. Na izbrani skupini frazemov je izvedena medjezikovna primerjava slovenskih frazemov z angleškimi ekvivalenti in angleških s slovenskimi, pri čemer so določane tri vrste frazeološke medjezikovne ekvivalence, in sicer popolna, delna in ničta. Rezultati nakazujejo, da se iz obeh pomenskih polj kot sestavina frazemov pojavlja manj kot deset odstotkov leksemov. Prevladujoče frazeološko medjezikovno razmerje je v obeh sklopih primerjanih frazemov delna ekvivalenca.
Ključne besede: frazeologija, primerjalna frazeologija, pomensko polje, medjezikovna ekvivalenca, posoda
Objavljeno v DKUM: 27.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 32
 Celotno besedilo (2,06 MB) |
2. Spletna aplikacija Svojilni pridevniki iz prevzetih priimkov (SPiPP) kot vir za raziskave govoraIrena Stramljič Breznik, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V prispevku predstavljamo, zakaj je tvorba svojilnih pridevnikov iz prevzetih osebnih lastnih imen eno težjih vprašanj v slovenščini kljub številnim pravopisnim napotilom v aktualnih in novonastajajočih pravopisnih priročnikih. Kot dobro alternativo predstavljamo spletni pripomoček SPiPP, ki pri tovrstnih težavah z zapisom, izgovarjavo in strnjenimi pravili na enem mestu pomaga jezikovnemu uporabniku. Hkrati aplikacijo SPiPP predstavljamo kot jezikovni vir za nadaljnje razvijanje govornih pripomočkov, saj iz njega 60 naključno izbranih francoskih priimkov preizkusimo v sintetizatorju slovenskega govora eBralcu. Namen preizkusa je spodbuditi, da bi ob trenutno dostopnih zvočnih posnetkih in pravilih o razmerjih med črkami in glasovi tujih jezikov in slovenskega jezika postopoma nadgradili eBralca tako, da bi bil specializiran za izgovarjavo tudi tujejezičnih lastnoimenskih besed in njihovih oblik, prilagojenih slovenščini.
Ključne besede: slovenščina, besedotvorje, svojilni pridevniki, tuja osebna lastna imena, aplikacija SPiPP, sintetizator govora eBralec
Objavljeno v DKUM: 12.08.2024; Ogledov: 72; Prenosov: 4
 Povezava na datoteko |
3. |
4. Pa reci kdo, da so besede kar takoIrena Stramljič Breznik, 2016, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V jezikoslovnem delu Jožeta Toporišiča besedotvorje zavzema pomembno mesto, a prispevek tokrat osvetljuje predvsem praktično naravo njegovega udejstvovanja na tem področju, in to z dveh vidikov. Iz zelo številnih in različnih intervjujev je mogoče prepoznati Toporšičev pogled na veliko tvorbeno zmožnost slovenskega jezika kot pomembno protiutež nekritičnemu prevzemanju. Hkrati pa v njih odkrivamo njegovo lastno objektivno ali subjektivno spodbujeno tvorbeno inovativnost.
Ključne besede: slovenščina, besedotvorje, tvorbena moč jezika, avtorjeve priložnostnice, Toporišič, Jože, 1926-2014
Objavljeno v DKUM: 29.07.2024; Ogledov: 66; Prenosov: 9
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Slovensko zoološko izrazje z vidika besedotvornih vzorcev in vrstIrena Stramljič Breznik, 2007, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prispevek prinaša besedotvorno analizo dela zoološkega izrazja, v katerem se ob izpeljankah kot druge najpogostejše tvorjenke pojavljajo medponsko-priponske zloženke. Rezultate analize sooča z rezultati podobnih analiz v publicistiki in izrazju novih tehnologij, ki kažejo porast medponskih zloženk in posledično dve temeljni jezikovni silnici - konservativnost in inovativnost. Slednjič se avtorica sprašuje, ali se je v celotni slovenski leksiki že zgodil kolikostni premik od medponskopriponskih k medponskim zloženkam in ali zato že lahko govorimo o novih sistemsko-strukturnih težnjah v sodobnem slovenskem jeziku.
Ključne besede: besedotvorje, besedotvorne vrste, terminologija, strokovno besedje, zoologija, zoološko izrazje
Objavljeno v DKUM: 26.07.2024; Ogledov: 107; Prenosov: 4
Povezava na celotno besedilo |
6. O nekaterih značilnostih feminativov v Pleteršnikovem slovarjuIrena Stramljič Breznik, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Pleteršnik kot slovaropisec si je prizadeval, da bi v slovarju zajel čim bolj popoln besedni zaklad slovenskega jezika z nabranim gradivom iz knjig od najstarejšega do najnovejšega časa in tudi iz vseh narečij. Upošteval je namreč načelo, da se v slovar sprejme, kar se v literaturi nahaja in kar narod govori. Kot samostojne iztoč‑ nice so bili dosledno vključeni tudi feminativi, čeprav je takratna družba ženskam v javnem življenju odmerjala obrobno vlogo. S tem je ohranil dragocene podatke o takratnih možnostih jezikovne izbire, ki so se kazale v obrazilni in podstavni variantnosti feminativov
Ključne besede: slovenščina, dialektologija, Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar, besedotvorje, feminativi
Objavljeno v DKUM: 26.07.2024; Ogledov: 99; Prenosov: 16
Celotno besedilo (861,46 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Značilnosti izmedmetih priponskih nizov v Besednodružinskem slovarju slovenskega jezika za iztočnice na bIrena Stramljič Breznik, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku se posvečamo kvalitativni analizi izmedmetnih priponskih nizov na podlagi gradiva iz Besednodružinskega slovarja slovenskega jezika za iztočnice na b. Zanima nas, katere pomenske skupine tvorjenk si sledijo znotraj najpogostejših dvo-, tro- ali redkih štiripriponskih nizov. Čeprav je vzorec majhen, na ravni priponske obrazilne kombinatorike in trdnosti pomenskega sosledja tvorjenk ugotavljamo, da so nekateri izpostavljeni dvo- in tropriponski nizi prepoznani kot produktivni besedotvorni modeli izmedmetnih izpeljank, saj so s tvorjenkami potrjeni v širši jezikovni rabi, kot jo odraža korpus metaFida.
Ključne besede: medmeti, izmedmetne izpeljanke, besedotvorni modeli, priponski nizi, pomenske skupine izpeljank
Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 76; Prenosov: 11
Celotno besedilo (963,38 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Primer obrazilne konkurenčnosti feminativov na -ica in -ka pri moškospolskih tvorjenkah na -or in -atorIrena Stramljič Breznik, Tjaša Markežič, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku na kratko predstavljamo mesto feminativov v besedotvorju in slovarjih slovenskega jezika. Nato na treh izbranih primerih moškospolskih tvorjenk s prevzetim obrazilom -or in njegovim alomorfom -ator prikažemo variantnost obrazil -ica in -ka. V slovenščini je predvidljivo, da se iz moškospolske tvorjenke z obrazilom -ator tvori dodajalni tip feminativov s -ka, iz moškospolske tvorjenke z obrazilom -or pa dodajalni tip feminativov z -ica. V primeru koordinator-ka (iz koordin-ator) in selektor-ica (iz selekt-or) raba to predvidljivost potrjuje, ne pa tudi v primeru senator-ka (iz senat-or), kjer bi pričakovali obliko senator-ica. Zato na danem primeru razložimo, zakaj bi lahko prišlo do razkoraka med jezikovnosistemsko predvidljivo razvrstitvijo feminativnega obrazila in tisto, ki se je uveljavila v dejanski rabi.
Ključne besede: slovenščina, besedotvorje, feminativi, variantna priponska obrazila
Objavljeno v DKUM: 31.05.2024; Ogledov: 146; Prenosov: 20
Celotno besedilo (8,03 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Zeleno, ki te ljubim, zelenoIrena Stramljič Breznik, Katja Plemenitaš, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek predstavlja korpusno podprto raziskavo rabe izraza zelen v kontekstu okoljskih podnebnih sprememb v primerjavi z njegovo splošno rabo. Osrednji del prispevka predstavi analizo besede zelen z uporabo korpusa Gigafida 2.0 in terminološkega vira Termania. Raziskava kaže, da so v korpusu Gigafida 2.0 najmočnejše kolokacije s pridevnikom zelen v pomenu varovanja okolja izrazi, ki se nanašajo na politične stranke in njihovo delovanje (zelena koalicija, zelena alternativa), in izrazi s področja gospodarstva in turizma (zelena energija, zelena destinacija, zeleno gospodarstvo). Zanimivo je, da izraz zeleni prehod v obravnavanih virih ni na seznamu najmočnejših kolokacij. Domnevamo, da je razlog v tem, da se je ta zveza začela uveljavljati šele v obdobju, ki besedilno ni več zajeto v korpus Gigafida 2.0
Ključne besede: pridevnik zelen, okolje, korpus, kolokacije, terminologija
Objavljeno v DKUM: 17.05.2024; Ogledov: 180; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,01 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Sopomenskost kot faza v procesu ustalitve terminološkega izrazja na primeru genetike : doktorska disertacijaSuzana Jakoša, 2024, doktorska disertacija Opis: Sopomenskost je značilna tako za splošnosporazumevalni jezik kot tudi za terminologijo. Med vrstama jezikovnih znakov – leksemov splošnega jezika in terminov – je razlika v vlogi sopomenk. Termini so namenjeni le objektivnemu poimenovanju pojmov v pojmovnih sistemih. Po tradicionalnem preskriptivnem terminološkem pristopu enemu pojmu v pojmovnem sistemu z namenom izognitve dvoumnosti pripada le en termin v poimenovalnem sistemu. V preučevanih gradivnih virih je v številnih primerih drugačno stanje, saj so v terminološke slovarje uvrščeni tudi sopomenski termini. Sodobna terminološka teorija jih preučuje z več vidikov (jezikoslovnega, kognitivnega in komunikacijskega). Tipologija sopomenk, predstavljena v jezikoslovni literaturi, se razlikuje. V disertaciji je obravnavana terminološka sopomenskost v genetiki in izbranih sorodnih vedah, ki jo izpričujejo terminološki slovarji in drugi terminološki viri. Analiza je osredinjena na kompleksnost tega jezikovnega pojava, iz katere izhaja tipološka raznovrstnost sopomenk. Razvrščanje v tipe in podtipe temelji na prevzetosti besednih prvin, strukturnih, besedotvornih in pomenotvornih lastnostih ter pravopisnih posebnostih. Med interdisciplinarno zastavljeno raziskavo je bilo ugotovljeno odstopanje od po tradicionalni terminološki teoriji pričakovanega tipa sopomenskosti zgolj na ravni dvojnic ali dublet iz prevzetega in neprevzetega termina, saj sopomensko dvojico lahko tvorita tudi samo prevzeta ali samo neprevzeta termina. Pogosti so tudi sopomenski nizi, ki v celotnem preučevanem vzorcu obsegajo do enajst členov. Več terminov za isti pojem izkazuje še nezaključen proces ustaljevanja terminologije, v katerem je pomemben dogovor področnih strokovnjakov. Terminološkemu obilju kot posledici sopomenskosti nasproten pojav je poimenovalna praznina, ki je v raziskovalnem vzorcu značilna za nekatere citatne termine ali dele terminov. Zanje namreč v poimenovalnih sistemih v vseh primerih še ni podomačenih sopomenskih ustreznikov. Nastali so v tujejezičnem okolju, ker iz njega izvirajo tudi z njimi poimenovani pojmi v pojmovnih sistemih strokovnih področij. V disertaciji predstavljena spoznanja tako o tipološki raznovrstnosti sopomenskih dvojic in nizov kot tudi o poimenovalni praznini so pomembna za uslovarjanje terminov v morebitnem prihodnjem terminološkem slovarju genetike in njej sorodnih ved.
Ključne besede: terminologija, genetika, sopomenskost, sopomenska dvojica, sopomenski niz, ustaljevanje terminologije, terminološka načela, terminološki slovar
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 340; Prenosov: 81
Celotno besedilo (2,94 MB) |
