1. |
2. Kvantitativni podatki o besedotvornih modelih in priponskih nizih izmedmetnih tvorjenk v Besednodružinskem slovarju slovenskega jezika za iztočnice na bIrena Stramljič Breznik, Nina Ledinek, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku predstavimo starejšo in novejšo pomensko tipologizacijo medmetov ter njihovo besedotvorno zmožnost za tvorbo lastne ali drugih besednih vrst. Poskusni besednodružinski slovar, ki znotraj iztočnice združuje vse njene možne različnostopenjske nize, umestimo v kontekst morfotaktičnih raziskav v slovenistiki. Nato na podlagi devetnajstih v besednodružinski slovar vključenih medmetnih iztočnic na b predstavimo številske značilnosti njihovih priponskih nizov glede na stopnjo tvorbe, dolžino, priponsko kombinatoriko, število tvorjenk v slovarju in število njihovih potrditev v korpusu metaFida.
Ključne besede: slovenščina, medmet, besedotvorje, tvorjenke, izmedmetni stopenjski priponski niz, morfotaktika
Objavljeno v DKUM: 18.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (327,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Kombinatorika izhodiščnega obrazila -ati v slovenščiniBoris Kern, Irena Stramljič Breznik, 2025, pregledni znanstveni članek Opis: Večstopenjska tvorba zlasti v slovanskih jezikih omogoča morfotaktične analize, ki se osredotočajo na raziskovanje družljivosti besedotvornih obrazil, pri čemer stopenjske tvor jenke razmejujemo glede na besednovrstno pripadnost izhodišč besedotvornih sestavov. Na podlagi obsežne raziskave za slovenščino, ki je z vključitvijo najsodobnejših raziskovalnih metod s področja jezikovnih tehnologij omogočila analizo tako besedja iz aktualnih slovarjev slovenskega jezika kot korpusnih virov, se je pokazalo, da priponsko obrazilo -ati nastopa na začetku priponskih nizov tako pri izsamostalniških, izpridevniških in izprislovnih stopenj skih tvorjenkah. Cilj prispevka je primerjati te priponske kombinatorike, in sicer z vidika (a) dolžine priponskih nizov, (b) njihove razvejanosti, (c) zastopanosti posameznih obrazil kot tudi z vidika (č) pomenotvorja.
Ključne besede: stopenjsko besedotvorje, stopenjske tvorjenke, besedotvorje, morfotaktika, priponska obrazila
Objavljeno v DKUM: 11.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,26 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Ekvivalenca slovenskih in angleških frazemov s sestavinami iz pomenskega polja samostalnika posoda : magistrsko deloNina Jakoša, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu sta s frazeološkega vidika obravnavani pomenski polji, ki ju kot nadpomenki urejata slovenski samostalnik posoda in angleški container. Na podlagi slovarskih virov v obeh jezikih sta prikazani pomenski polji, nato pa so prepoznani leksemi, ki se pojavljajo kot sestavine frazemov. Na izbrani skupini frazemov je izvedena medjezikovna primerjava slovenskih frazemov z angleškimi ekvivalenti in angleških s slovenskimi, pri čemer so določane tri vrste frazeološke medjezikovne ekvivalence, in sicer popolna, delna in ničta. Rezultati nakazujejo, da se iz obeh pomenskih polj kot sestavina frazemov pojavlja manj kot deset odstotkov leksemov. Prevladujoče frazeološko medjezikovno razmerje je v obeh sklopih primerjanih frazemov delna ekvivalenca.
Ključne besede: frazeologija, primerjalna frazeologija, pomensko polje, medjezikovna ekvivalenca, posoda
Objavljeno v DKUM: 27.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 48
Celotno besedilo (2,06 MB) |
5. Spletna aplikacija Svojilni pridevniki iz prevzetih priimkov (SPiPP) kot vir za raziskave govoraIrena Stramljič Breznik, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V prispevku predstavljamo, zakaj je tvorba svojilnih pridevnikov iz prevzetih osebnih lastnih imen eno težjih vprašanj v slovenščini kljub številnim pravopisnim napotilom v aktualnih in novonastajajočih pravopisnih priročnikih. Kot dobro alternativo predstavljamo spletni pripomoček SPiPP, ki pri tovrstnih težavah z zapisom, izgovarjavo in strnjenimi pravili na enem mestu pomaga jezikovnemu uporabniku. Hkrati aplikacijo SPiPP predstavljamo kot jezikovni vir za nadaljnje razvijanje govornih pripomočkov, saj iz njega 60 naključno izbranih francoskih priimkov preizkusimo v sintetizatorju slovenskega govora eBralcu. Namen preizkusa je spodbuditi, da bi ob trenutno dostopnih zvočnih posnetkih in pravilih o razmerjih med črkami in glasovi tujih jezikov in slovenskega jezika postopoma nadgradili eBralca tako, da bi bil specializiran za izgovarjavo tudi tujejezičnih lastnoimenskih besed in njihovih oblik, prilagojenih slovenščini.
Ključne besede: slovenščina, besedotvorje, svojilni pridevniki, tuja osebna lastna imena, aplikacija SPiPP, sintetizator govora eBralec
Objavljeno v DKUM: 12.08.2024; Ogledov: 72; Prenosov: 7
 Povezava na datoteko |
6. |
7. Pa reci kdo, da so besede kar takoIrena Stramljič Breznik, 2016, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V jezikoslovnem delu Jožeta Toporišiča besedotvorje zavzema pomembno mesto, a prispevek tokrat osvetljuje predvsem praktično naravo njegovega udejstvovanja na tem področju, in to z dveh vidikov. Iz zelo številnih in različnih intervjujev je mogoče prepoznati Toporšičev pogled na veliko tvorbeno zmožnost slovenskega jezika kot pomembno protiutež nekritičnemu prevzemanju. Hkrati pa v njih odkrivamo njegovo lastno objektivno ali subjektivno spodbujeno tvorbeno inovativnost.
Ključne besede: slovenščina, besedotvorje, tvorbena moč jezika, avtorjeve priložnostnice, Toporišič, Jože, 1926-2014
Objavljeno v DKUM: 29.07.2024; Ogledov: 66; Prenosov: 13
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Slovensko zoološko izrazje z vidika besedotvornih vzorcev in vrstIrena Stramljič Breznik, 2007, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prispevek prinaša besedotvorno analizo dela zoološkega izrazja, v katerem se ob izpeljankah kot druge najpogostejše tvorjenke pojavljajo medponsko-priponske zloženke. Rezultate analize sooča z rezultati podobnih analiz v publicistiki in izrazju novih tehnologij, ki kažejo porast medponskih zloženk in posledično dve temeljni jezikovni silnici - konservativnost in inovativnost. Slednjič se avtorica sprašuje, ali se je v celotni slovenski leksiki že zgodil kolikostni premik od medponskopriponskih k medponskim zloženkam in ali zato že lahko govorimo o novih sistemsko-strukturnih težnjah v sodobnem slovenskem jeziku.
Ključne besede: besedotvorje, besedotvorne vrste, terminologija, strokovno besedje, zoologija, zoološko izrazje
Objavljeno v DKUM: 26.07.2024; Ogledov: 107; Prenosov: 5
Povezava na celotno besedilo |
9. O nekaterih značilnostih feminativov v Pleteršnikovem slovarjuIrena Stramljič Breznik, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Pleteršnik kot slovaropisec si je prizadeval, da bi v slovarju zajel čim bolj popoln besedni zaklad slovenskega jezika z nabranim gradivom iz knjig od najstarejšega do najnovejšega časa in tudi iz vseh narečij. Upošteval je namreč načelo, da se v slovar sprejme, kar se v literaturi nahaja in kar narod govori. Kot samostojne iztoč‑ nice so bili dosledno vključeni tudi feminativi, čeprav je takratna družba ženskam v javnem življenju odmerjala obrobno vlogo. S tem je ohranil dragocene podatke o takratnih možnostih jezikovne izbire, ki so se kazale v obrazilni in podstavni variantnosti feminativov
Ključne besede: slovenščina, dialektologija, Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar, besedotvorje, feminativi
Objavljeno v DKUM: 26.07.2024; Ogledov: 99; Prenosov: 17
Celotno besedilo (861,46 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Značilnosti izmedmetih priponskih nizov v Besednodružinskem slovarju slovenskega jezika za iztočnice na bIrena Stramljič Breznik, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: V prispevku se posvečamo kvalitativni analizi izmedmetnih priponskih nizov na podlagi gradiva iz Besednodružinskega slovarja slovenskega jezika za iztočnice na b. Zanima nas, katere pomenske skupine tvorjenk si sledijo znotraj najpogostejših dvo-, tro- ali redkih štiripriponskih nizov. Čeprav je vzorec majhen, na ravni priponske obrazilne kombinatorike in trdnosti pomenskega sosledja tvorjenk ugotavljamo, da so nekateri izpostavljeni dvo- in tropriponski nizi prepoznani kot produktivni besedotvorni modeli izmedmetnih izpeljank, saj so s tvorjenkami potrjeni v širši jezikovni rabi, kot jo odraža korpus metaFida.
Ključne besede: medmeti, izmedmetne izpeljanke, besedotvorni modeli, priponski nizi, pomenske skupine izpeljank
Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 76; Prenosov: 15
Celotno besedilo (963,38 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
