| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 43
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
OBDELAVA BARVALNIH ODPADNIH VOD Z MEMBRANSKIM BIOREAKTORJEM
Sabina Šmon, 2010, diplomsko delo

Opis: Za razbarvanje tekstilnih odpadnih vod je bilo razvitih veliko uporabnih metod, vendar zaradi zapletene sestave tekstilne odpadne vode, še vedno ni primernega univerzalnega postopka čiščenja. Uporaba membranskega bioreaktorja (MBR), ki temelji na osnovi biološke razgradnje tekstilnih odpadnih vod z aktivnim blatom v kombinaciji s fizikalnim procesom membranske filtracije, je postala zanimiva predvsem zaradi številnih prednosti pri čiščenju tekstilnih odpadnih vod ter dosegla hiter razvoj v zadnjem desetletju. Za biološko razgradnjo barvil je najprimernejši membranski bioreaktor s potopljenim membranskim modulom. Namen dela je bil očistiti laboratorijsko pripravljeno modelno odpadno z uporabo membranskega bioreaktorja ter določiti njegovo učinkovitost čiščenja modelne odpadne vode in odstranjevanja barvila. Z merjenjem posameznih parametrov in izvajanjem kemijskih analiz smo dokazali dobro delovanje MBR saj so se vrednosti KPK in vsebnosti barvila, izražene kot spektralni absorpcijski koeficient (SAK), znižale med 70 in 90 %. Primerjava učinkovitosti delovanja ultrafiltracijske membrane in biološkega čiščenja je pokazala, da z ultrafiltracijskim modulom dodatno izboljšamo kakovost izhodne odpadne vode do 15 % glede na vrednosti KPK in do 10 % glede na SAK. Vrednosti merjenih parametrov so ustrezale uredbi za izpust vod v kanalizacijo ali vodne vire. S tem smo potrdili dobro delovanje pilotnega MBR pri čiščenju tekstilnih odpadnih voda.
Ključne besede: čiščenje tekstilne odpadne vode, reaktivna azo barvila, membranski bioreaktor, biološko čiščenje, aktivno blato
Objavljeno: 19.02.2010; Ogledov: 2436; Prenosov: 289
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

3.
4.
IZBIRA MATERIALA ZA KONTROLO KAKOVOSTI POTENCIALA ZETA TRDNIH POVRŠIN
Manuela Rudaš, 2010, diplomsko delo

Opis: IZBIRA MATERIALA ZA KONTROLO KAKOVOSTI POTENCIALA ZETA TRDNIH POVRŠIN Povzetek Zanesljive rezultate meritev lahko zagotovimo le z brezhibnim delovanjem merilnih naprav, katerih zmogljivost pa se s časom in uporabo slabša. Pravilno delovanje merilne naprave lahko preverimo z referenčnim materialom. Tudi elektrokinetični analizator SurPASS, ki je na tržišču relativno kratek čas, je podvržen različnim vplivom in potrebuje material za kontrolo kakovosti potenciala zeta. Instrument SurPASS namreč omogoča merjenje pretočnega toka, s katerim določimo t.i. potencial zeta, ki določa stanje površinskega naboja na mejni površini trdnega telesa in tekočine. Izbire trdnega materiala z ravno površino, ki je primeren za merjenje v merilni celici CLC, smo se lotili z meritvami časovne odvisnosti potenciala zeta na polimerih (PTFE, PES in PET) ter steklu. Najbolj stabilne meritve dajeta vzorca PES in PET, ki sta glede na dobljene rezultate konstante hitrosti nabrekanja tudi najbolj hidrofobna. Zato smo meritve nadaljevali na teh dveh materialih. Statistična analiza rezultatov teh meritev nakazuje na homogenost obeh materialov, čeprav v nekaterih primerih daje prednost materialu PES, spet drugič PET. Takšne nasprotujoče si rezultate meritev lahko pripišemo tudi napakam v meritvah (omočenost nemerjene površine vzorca v CLC) in ne nujno nehomogenosti materiala.
Ključne besede: Ključne besede: referenčni material, polimerni materiali, elektrokinetične lastnosti, pretočni tok, potencial zeta
Objavljeno: 02.12.2010; Ogledov: 1907; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

5.
ČIŠČENJE ODPADNE VODE NA CENTRALNI ČISTILNI NAPRAVI KASAZE V OBDOBJU NADGRADNJE
Mateja Podpečan, 2011, diplomsko delo

Opis: Čiščenje odpadne vode vpliva na kakovost vodnih virov. Za naselja Spodnje Savinjske doline je zgrajena Centralna čistilna naprava Kasaze, ki služi za čiščenje komunalnih, industrijskih in padavinskih odpadnih vod. Decembra 2008 se je zaradi spremenjene slovenske zakonodaje na področju varovanja okolja in predvsem zaradi preobremenjenosti obstoječe CČN Kasaze pričela izvajati nadgradnja in posodobitev (Projekt Žalec) in sicer iz 18.750 PE na 60.000 PE. Dokončno nadgrajena CČN bo zajemala tehnologijo za razgradnjo ogljikovih spojin iz odpadne vode vključno z nitrifikacijo, denitrifikacijo in defosfatizacijo ter anaerobno stabilizacijo blata z dehidracijo in končnim odvozom blata. V obdobju nadgradnje od začetka marca do konca septembra 2010 je obratovala delna linija vode, linija blata pa še ni bila posodobljena. V tem času smo preučevali učinkovitost delovanja CČN Kasaze glede na rezultate dnevnih analiz na vtoku in iztoku CČN ter blata. Poleg tega smo na podlagi opravljenih meritev določali učinke čiščenja z merjenjem KPK, BPK5, celotnega dušika in celotnega fosforja. Čeprav je tehnologija čiščenja odpadne vode v obdobju nadgradnje zajemala le mehansko in biološko čiščenje ter proces nitrifikacije, smo na osnovi analiznih rezultatov ugotovili, da je učinkovitost delovanja CČN Kasaze ustrezna. Učinki čiščenja, ki smo jih za parametra KPK in BPK5 določili v omenjenem obdobju, dosegajo visoke vrednosti; od 94 % do 98 %. Učinek čiščenja celotnega dušika se je gibal od 78 % do 96 %, celotnega fosforja pa od 82 % do 95 %. Rezultati so pokazali, da je CČN Kasaze v obdobju nadgradnje dosegala zakonsko predpisane mejne vrednosti.
Ključne besede: biološko čiščenje, nitrifikacija, odpadna voda, zakonodaja, centralna čistilna naprava
Objavljeno: 08.09.2011; Ogledov: 2419; Prenosov: 633
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

6.
ODSTRANJEVANJE NITRATOV IZ PITNE VODE Z MODIFICIRANIM MEMBRANSKIM BIOREAKTORJEM
Aleksandra Petrovič, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bila popolna denitrifikacija pitne vode (odstranitev nitratov) ob uporabi pilotne naprave, modificiranega membranskega bioreaktorja Zenon ZW 10. Aktivnemu blatu je bil kot vir ogljika dodan sladkor saharoza v ustreznem razmerju C/N. Pred, med in po obdelavi pitne vode so bili spremljani naslednji fizikalno-kemijski parametri: pH, temperatura, motnost, absorbanca pri 254 nm, koncentracija kisika, prevodnost, kemijska potreba po kisiku (KPK), celotni organski ogljik (TOC), vsebnost nitratnih ionov, vsebnost nitritnih ionov, koncentracija aktivnega blata (MLSS) ter koncentracija hlapnih suspendiranih snovi (MLVSS). Osrednji cilj naloge je bila določitev optimalnih procesnih pogojev obratovanja in ob tem ugotoviti ustreznost uporabe saharoze kot vira ogljika. Na osnovi analiz fizikalno-kemijskih parametrov in analize aktivnega blata so bili za dan sistem določeni ustrezen vtok, obtok, optimalno razmerje C/N, izračunana je bila tudi hitrost denitrifikacije. V šestih ciklih obratovanja (različnih časovnih intervalov) pri različnih pogojih in parametrih obratovanja, ki so se spreminjali glede na dosežene rezultate, so bili doseženi sledeči optimalni pogoji obratovanja: razmerje C/N za saharozo 2,5/1, vtok vode 17 mL/min, obtok 85 mL/min. Specifična hitrost denitrifikacije je v ciklu s temi pogoji v povprečju znašala 0,0226 d-1, učinkovitost odstranjevanja nitrata (učinkovitost denitrifikacije) pa je bila 99,36 %.
Ključne besede: denitrifikacija, membranski bioreaktor (MBR), pitna voda, saharoza
Objavljeno: 08.09.2011; Ogledov: 2150; Prenosov: 353
.pdf Celotno besedilo (2,33 MB)

7.
PRIMERJAVA UČINKOVITOSTI OBDELAVE TEKSTILNIH ODPADNIH VODA S KOAGULACIJO/FLOKULACIJO IN MEMBRANSKIM BIOREAKTORJEM
Iris Varga, 2011, diplomsko delo

Opis: Obdelava tekstilnih odpadnih voda je težavna zaradi njene kompleksne sestave. Največji onesnaževalci teh voda so barvila, ki so težko razgradljiva. Za razbarvanje tekstilnih odpadnih voda je bilo razvitih mnogo različnih metod, vendar zaradi raznolike sestave barvil še niso odkrili univerzalnega postopka. Koagulacija/flokulacija je fizikalno - kemijska metoda, ki je učinkovita pri obdelavi tekstilnih odpadnih voda. Lahko se uporablja kot samostojen proces, v kombinaciji z drugo metodo ali pa kot predobdelava, na primer za membranski bioreaktor. Uporaba membranskega bioreaktorja je postala privlačna alternativa obdelave odpadnih voda, ker vsebuje kombinacijo biološkega čiščenja z aktivnim blatom in membransko filtracijo.Namen diplomske naloge je bilo očistiti modelno sintetično odpadno vodo, ki smo jo pripravili v laboratoriju, s koagulacijo/flokulacijo in membranskim bioreaktorjem. Pri izvajanju koagulacije/flokulacije smo ugotovili, da je FeCl3 bolj učinkovit koagulant pri obdelave modelne odpadne vode, kot Al2(SO4)3. Med obratovanjem MBR pa smo s spremljanjem nekaterih parametrov in izvajanjem kemijskih analiz ugotovili, da se je KPK po biološki obdelavi znižal za 30% in obarvanost za 32 %, po ultrafiltraciji pa se je KPK znižal za 64 % ter obarvanost za 76 %.
Ključne besede: membranski bioreaktor, koagulacija, flokulacija, obdelava tekstilne odpadne vode, aktivno blato, biološko čiščenje, ultrafiltracija, kisla barvila
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 2722; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

8.
PRIMERJAVA KERAMIČNIH IN POLIMERNIH ULTRAFILTRACIJSKIH MODULOV ZA ČIŠČENJE OLJNO VODNIH EMULZIJ
Arnela Murić, 2011, diplomsko delo

Opis: Odpadne oljno vodne emulzije so eden od glavnih onesnaževal, ki se pojavljajo v številnih industrijskih področjih in so zelo škodljive za okolje, zlasti za vodno življenje. Običajno oljno vodne emulzije vsebujejo 1 – 10 % olj, prav tako emulgatorje in druge kemikalije, kot so površinsko aktivne snovi, itd. Vse konvencionalne metode za obdelavo oljno vodnih emulzij kot so flotacija, koagulacija, adsorpcija, itd imajo svoje prednosti, vendar nobena ni učinkovita kot membranska tehnologija, ki omogoča uporabo različnih materialov, modulov, načinov obratovanja itd. Cilj te diplomske naloge je bil primerjati keramične in polimerne membranske module za obdelavo odpadnih oljno vodnih emulzij kovinsko-predelovalne industrije Hidria Rotomatika d.o.o. Poleg realnih vzorcev emulzij in permeatov iz industrijske čistilne naprave smo obratovali tudi v laboratoriju z dvema pilotnima napravama – s keramičnim in polimernim membranskim modulom – in sicer z 1, 2 in 4 % raztopinami Ultra Safe 620 v kislem in alkalnem mediju. Gre za hidravlično olje, ki ga v Hidrii Rotomatiki d.o.o. uporabljajo v proizvodnji in ki je glavni povzročitelj mašenja membran. Ugotovili smo, da so glede samega obratovanja veliko boljše keramične membrane, kjer je bilo prisotno predvsem reverzibilno mašenje membrane, medtem ko je pri polimernih membranah prevladovalo ireverzibilno mašenje membrane, ki zahteva več čiščenja. Analizno delo je obsegalo merjenje fizikalno-kemijskih parametrov: pH, prevodnost, motnost, kemijska potreba po kiskiu, težkohlapne lipofilne snovi, skupne suspendirane in železo, saj smo na podlagi zmanjšanja vsebnosti snovi v permeatih glede na vsebnost v vhodnih emulzijah potrdili višjo učinkovitost keramičnih membran v primerjavi s polimernimi.
Ključne besede: oljno vodne emulzije, membranska tehnologija, mašenje, polietilen-glikol, učinkovitost
Objavljeno: 12.10.2011; Ogledov: 2231; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (3,78 MB)

9.
ODSTRANJEVANJE IZBRANIH ONESNAŽIL IZ VODE Z ZEOLITOM IN KELATNIM POLIMEROM
Tanja Širec, 2011, diplomsko delo

Opis: Z razgradnjo rastlinskega materiala, živali in mikroorganizmov v tleh in vodi se proizvajajo različne kompleksne organske molekule, ki jih imenujemo naravne organske snovi (NOM). Namen naloge je bil uspešno odstranit naravne organske snovi iz modelne vode. Ker moramo omenjene snovi iz vode odstraniti, se v zadnjem času v ta namen veliko uporabljajo membrane. Zato smo v nalogi izvajali poskuse s tistimi snovmi, ki lahko najbolj mašijo membrane. Izbrali smo predstavnika sladkorjev, polietilenglikol in alginat. Delo je potekalo z njihovo adsorpcijo na zeolit 4A in 13X, proizvajalca Silkem Kidričevo in Petro Chemicals Limited iz Indije ter s kelatnim polimerom P 26T, proizvajalca Biomontan. Z zeolitom 4A in 13X ter kelatnim polimerom P 26T se organske snovi zelo slabo odstranijo iz raztopine glukoze in glutaminske kisline. Smo pa z njimi bolj uspešno odstranili alginat iz raztopine. Poliglikol iz raztopine odstranita zeolita 4A in 13X. Glede na raziskavo predlagamo za odstranitev poliglikola iz raztopine zeolit 4A, ki ga odstrani do 76,4 %, za alginat pa Petrosorb 26T, ki ga odstrani do 94,4 %.
Ključne besede: odpadna voda, zeolit, kelatni polimer P 26T, adsorpcija, naravne organske snovi
Objavljeno: 28.10.2011; Ogledov: 1916; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

10.
VPLIV VSEBNOSTI MODAKRILA V BOMBAŽNIH VZORCIH NA POTENCIAL ZETA
Leja Ločniškar, 2011, diplomsko delo

Opis: Potencial zeta je eksperimentalno določljiva veličina in je rezultat delovanja elektrokinetičnih pojavov. Nanaša se na spremembo potenciala na strižni površini med premikajočim in mirujočim delom difuzne dvojne plasti. Namen diplomske naloge je bil ugotoviti kako gostota zloženosti prej v cilindrični celici vpliva na potencial zeta in kakšen vpliv ima nanj širina reže pretočnega kanala v celici z nastavljivo režo. Ugotavljali smo tudi ali so rezultati potenciala zeta prej in pletenin med seboj primerljivi. V naši raziskavi smo potencial zeta določali z elektrokinetičnim analizatorjem SurPASS, ki temelji na merjenju pretočnega toka in pretočnega potenciala. Z uporabo tega instrumenta je mogoče dobiti tudi informacijo o realnem potencialu zeta, in ne le o navideznem. Rezultati merjenj v cilindrični celici so pokazali, da z naraščajočo gostoto zloženosti postaja potencial zeta vse manj negativen. Rezultati merjenj v celici z nastavljivo režo pa so pokazali, da širina reže pretočnega kanala, z izjemo 100% modakrila, ne vpliva na potencial zeta. S primerjavo rezultatov potenciala zeta prej in pletenin smo ugotovili, da celici dajeta primerljive rezultate navideznega potenciala zeta. Ugotovili smo tudi, da realni in navidezni potencial zeta nista primerljiva zaradi velikih razlik v absolutnih vrednostih. Za informacijo o realnem potencialu zeta bo raziskavo potrebno nadaljevati z merjenjem v modificirani celici z nastavljivo režo. Rezultati merjenj v cilindrični celic in celici z nastavljivo režo so potrdili pričakovan trend vzorcev glede na vsebnost bombaža in modakrila, in sicer da s povečano vsebnostjo modakrila potencial zeta postaja vse bolj negativen.
Ključne besede: potencial zeta, pretočni potencial, modakril, cilindrična celica, gostota zloženosti
Objavljeno: 04.11.2011; Ogledov: 1540; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (3,35 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici