1. Analiza evropske in južnokorejske glasbene industrije skozi elemente marketinškega spletaKlarisa Hren, 2023, diplomsko delo Opis: Nasičenost glasbene industrije in problematika kulturnega imperializma lokalno delujočim glasbenim izvajalcem otežujeta možnost dosege svetovnega glasbenega trga. Zato smo v diplomskem delu skozi analizo elementov marketinškega spleta raziskali, kako je izbranim predstavnikom evropske in južnokorejske glasbene industrije uspelo prodreti na svetovni glasbeni trg brez uporabe strategij, ki bi okrnile njihovo kulturno identiteto. V teoretičnem delu smo razdelali elemente marketinškega spleta in se posebej osredotočili še na posebnosti obravnavanih glasbenih industrij. V empiričnem delu smo na podlagi opravljene komparativne študije primera poudarili najpomembnejše dejavnike obeh industrij in na njihovi osnovi oblikovali predloge, kako bi lahko te pristope aplicirali na lokalno delujoče glasbene izvajalce.
Ključne besede: marketinški splet, marketinške strategije, glasbena industrija, evropska glasbena industrija, K-pop
Objavljeno v DKUM: 08.06.2023; Ogledov: 25; Prenosov: 2 (1 glas)
 Celotno besedilo (1,59 MB) |
2. Bilingualism in Slovenian Istria : Studies and Issues in Its PreservationMojca Kompara Lukančič, Nives Lenassi, Sandro Paolucci, 2023 Opis: The volume starts with an overview chapter of studies on bilingualism and bilingual individuals in general, and the particular aspects and characteristics of bilingualism in Slovenian Istria. It continues with three chapters focusing on Italian in the bilingual area of the Slovenian coast. The second chapter presents surveys on the position of bilingualism, the influence of Italian media, the results of the secondary school leaving exams in Italian, and the status of bilingualism in Slovenian schools in the bilingual Littoral communities. The third chapter offers an analysis of texts and documents translated from Slovenian into Italian; that is, bilingual texts available on the websites of the four bilingual municipalities: Koper, Izola, Piran, and Ankaran. The final chapter presents some detailed aspects of studies carried out on administrative texts of the bilingual municipalities, focusing on selected lexical units and acronyms, and offering translation solutions that guarantee and preserve minority rights and offer uniform terminology.
Ključne besede: the Italian language, bilingualism, terminology, translation, Slovenian Istria
Objavljeno v DKUM: 01.06.2023; Ogledov: 32; Prenosov: 12
Celotno besedilo (16,80 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Socialna funkcija javnih odprtih površin v Mariboru na izbranih primerihIrena Špelič, 2016, diplomsko delo Opis: Javne odprte površine – trgi predstavljajo središče socialnega življenja mest. So prostori združevanj in srečevanj, kjer posamezniki z vzpostavljanjem različnih socialnih stikov oblikujejo družbeno podobo prostora in življenja v njem. Trgi so tudi središča številnih dejavnosti, ki so namenjene zadovoljevanju osnovnih človekovih potreb. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšna je socialna funkcija odprtih javnih površin, natančneje trgov. Socialna funkcija se kaže v vrsti in številu dejavnosti na trgu ter številu obiskovalcev, ki trg uporabljajo. Socialno funkcijo smo ugotavljali na izbranih primerih treh mariborskih trgov, in sicer na Glavnem in Grajskem trgu ter Trgu Leona Štuklja. Osnovni metodološki pristopi pri pridobivanju relevantnih podatkov so bila terenska opazovanja z izdelavo vedenjskih matrik in kartiranje dejavnosti. Rezultati terenskega dela so pokazali, da so trgi prvenstveno še vedno prostori prehodov, vendar kljub temu v določeni meri spodbujajo socialno funkcijo. Razlike v številu obiskovalcev in njihovi strukturi so med trgi opazne, kar kaže na socialno-funkcijsko diferenciacijo trgov. Socialna geografija dogajanja v prostoru obravnava skozi dimenzijo časa, kar pomeni, da se tudi socialna funkcija trgov časovno spreminja.
Ključne besede: socialna geografija, časovna geografija, behaviorizem, odprte javne površine, trg, Maribor
Objavljeno v DKUM: 18.05.2023; Ogledov: 53; Prenosov: 3
Celotno besedilo (3,03 MB) |
4. SSinteza magnetnih nanodelcev za uporabo v biomedicini : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeKarin Turner, 2023, diplomsko delo Opis: V sklopu diplomskega dela smo sintetizirali magnetne nanodelce z uporabo visokoenergetskega planetarnega mlina. Prah železa in bakra smo mleli v inertni in zračni atmosferi, pri čemer smo spreminjali čas mletja in sestavo vzorca. Namen diplomskega dela je bil raziskati ali lahko s pomočjo mletja sintetiziramo zlitino FeCu s Curiejevo temperaturo (T_C), ki bi bila znotraj terapevtskega območja za uporabo v magnetni hipertermiji (MH).
Sintezo FeCu nanodelcev smo začeli z mletjem v zračni atmosferi. Spreminjali smo sestavo vzorca in podaljševali čas mletja. Vsem vzorcem smo s pomočjo modificirane termogravimetrične analize (TGA) izmerili T_C. Najboljši rezultat smo dobili po 25 urnem mletju vzorca s sestavo Fe_40 Cu_60, vendar so meritve T_C pokazale, da so v produktu prisotni železovi oksidi in nekaj nezreagiranega železa. Vzorec enake sestave mlet 20 h smo dodatno okarakterizirali z rentgensko praškovno difrakcijo (RTG), ki je potrdila, da med mletjem v zračni atmosferi prihaja do neželene oksidacije. Za primerjavo smo tri vzorce zmleli tudi v inertni atmosferi argona. Produkti, ki smo jih dobili niso vsebovali železovih oksidov, so pa vsebovali nezreagirano železo. Rezultati kažejo, da je za uspešno sintezo FeCu nanodelcev ključna inertna atmosfera. Glede na to, da je pri samem mletju ostalo še tudi nezreagirano železo bo v nadaljevanju potrebno razmišljati v smeri spreminjanja parametrov, ki bodo vodili v uporabo FeCu nanodelcev na področju MH.
Ključne besede: magnetni nanodelci, FeCu, mehansko mletje, biomedicinske aplikacije, magnetna hipertermija
Objavljeno v DKUM: 30.03.2023; Ogledov: 124; Prenosov: 36
Celotno besedilo (3,94 MB) |
5. |
6. |
7. |
8. Besedotvorne posebnosti v Pohlinovem jeziku : magistrsko deloSara Škerget, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava besedotvorne posebnosti Pohlinovega jezika v primerjavi z današnjim knjižnim jezikom. V teoretičnem delu je predstavljeno slovaropisno in jezikoslovno delo očeta Marka Pohlina ter dosedanje obravnave besedotvorja v njegovem jeziku. Prav tako so podana izhodišča besedotvorne teorije in besedotvorne stilistike, ki so bila podlaga naši besedotvornostilistični analizi. Slednja je obsegala analizo izbranih primerov tvorjenk, zbranih iz Slovarja Pohlinovega jezika (Snoj 2020) od črke A do J, ki smo jih primerjali z njihovimi sodobnimi sopomenkami. Osredotočili smo se na posebnosti glavnih sestavin tvorjenk, in sicer njihovih besedotvornih podstav in obrazil oz. obrazilnih morfemov. Pri obravnavi besed smo upoštevali tudi njihov izvor in opazovali njihovo vključenost v slovarje, nastale pred in po Pohlinovem slovarskem delu. Zadnji del magistrskega dela zajema predstavitev treh zanimivih besednih družin v Pohlinovem slovarju, katerih kontinuiteto smo opazovali še v Pleteršnikovem slovarju in v Slovarju slovenskega knjižnega jezika 2.
Ključne besede: besedotvorna stilistika, značilnosti Pohlinovega jezika, specifična obrazila, specifične besedotvorne podstave, besedna družina
Objavljeno v DKUM: 09.03.2023; Ogledov: 172; Prenosov: 20
Celotno besedilo (2,96 MB) |
9. (Ne)podaljševanje večzložnih tujih priimkov moškega spola z osnovo na -r pri dijakih in dijakinjah v 3. letniku splošnih gimnazij : magistrsko deloAna Rotovnik Omerzu, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko podaljševanja osnove pri pregibanju in tvorbi svojilnih pridevnikov na primeru tujih priimkov, katerih nosilci so osebe moškega spola. Spodbudo za nastanek magistrskega dela predstavlja jezikovna študija primera (Ne)podaljševanje večzložnih tujih priimkov moškega spola z osnovo na -r, ki je nakazala na določena razhajanja med jezikovno normo in trenutno rabo. Zanimalo me je, kako podaljševanje osnove pri pregibanju prevzetih priimkov dojemajo dijaki in dijakinje v 3. letniku splošnih gimnazij v Sloveniji.
V teoretičnem delu so predstavljena že obstoječa pravila za tvorjenje eno- in večzložnih samostalnikov moškega spola z osnovo na -r, ugotovitve izvedenih raziskav in odgovori strokovnjakov na vprašanja, povezana s problematiko magistrskega dela. V teoretični del je vključena tudi že omenjena raziskava, nastala pod mentorstvom in v soavtorstvu z red. prof. dr. Ireno Stramljič Breznik.
Za lažjo interpretacijo rezultatov sem pregledala aktualna učna gradiva za slovenščino v 2. in 4. letniku gimnazije, in sicer kako in če sploh je naslovna problematika predstavljena v učnih gradivih.
V empiričnem delu je predstavljena raziskava, v kateri je sodelovalo 305 dijakov in dijakinj 3. letnika splošnih gimnazij v Sloveniji. S spletno anketo, ki je med drugim vsebovala 20 tujih moških priimkov, katerih osnova se konča na -r, sem preverila oblikoslovno in tvorbno zmožnost anketiranih, natančneje podaljševanje osnove priimkov z -j pri pregibanju in tvorbi svojilnega pridevnika. Rezultate ankete sem primerjala s korpusno analizo študije primera.
Ugotovila sem, da so rezultati korpusne analize in raziskave, izvedene na vzorcu dijakov in dijakinj, primerljivi. Jezikovni uporabniki v večini sledijo aktualni jezikovni normi in osnove priimkov glede na pravila (ne)podaljšujejo. Odstopanja od trenutnih napotil Slovenskega pravopisa (2001) izkazuje le ena skupina priimkov – priimki z osnovo na -r in nemim e (tip Moliere, Shakespeare, Voltaire). Razloge za to lahko pripišem ali nepoznavanju jezikovnih pravil ali pravopisnim napotilom, ki niso v skladu s prevladujočo rabo.
Učna gradiva za slovenščino v 2. in 4. letniku gimnazije sicer opozorijo na spremembe pri sklanjanju eno- in večzložnih samostalnikov moškega spola, a le na primerih občnih in domačih lastnih imen. Anketirani v večini niso seznanjeni s pravili tvorbe tovrstnih oblik tujih moških priimkov, oblike najpogosteje tvorijo »po posluhu«. Vzpodbudna je ugotovitev, da večina slovenskih gimnazij dijakom ponuja dejavnosti, v okviru katerih lahko nadgrajujejo svoje znanje slovenskega jezika, saj anketirani v okviru obšolskih dejavnosti ne izkazujejo dodatnega zanimanja za slovenščino.
Ključne besede: besedotvorje, oblikoslovje, prevzeta osebna lastna imena, tvorbna zmožnost, tuji priimki
Objavljeno v DKUM: 09.03.2023; Ogledov: 144; Prenosov: 27
Celotno besedilo (3,10 MB) |
10. |
