| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Problematika kajenja pri pacientih z duševno motnjo in motnjo v duševnem razvoju
Eva Ornik, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Za področje psihiatrične zdravstvene nege je pomembno, da poznamo problematiko kajenja pri ljudeh z duševno motnjo in motnjo v duševnem razvoju. Namen diplomskega dela je raziskati področje kajenja pri ljudeh z duševno motnjo in motnjo v duševnem razvoju ter dejavnike, ki vplivajo na kajenje, kako to doživljajo posamezniki, ter kaj vpliva na odločitev o prenehanju kajenja. Raziskovalna metodologija in metode: Za predstavitev teoretičnih izhodišč smo uporabili deskriptivno metodo dela. Izvedli smo pregled in analizo slovenske in tuje literature iz področja, ki ga opisujemo. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo dela, raziskovali smo s pomočjo anketnega vprašalnika. Podatke smo na koncu analizirali in jih predstavili s pomočjo računalniških programov Microsoft Word in Microsoft Excel. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da je od 100 anketirancev, kar 79 trenutnih kadilcev, 11 bivših kadilcev in 10 nekadilcev. 42 % anketirancev ne razmišlja o prenehanju kajenja. O pomembnosti kajenja je kar 42 % anketirancev na lestvici od 1 do 10, izbralo 10. Večina anketirancev, 87 %, meni, da so odvisni od kajenja. Diskusija in zaključek: Raziskava je pokazala, da je med pacienti z duševno motnjo in motnjo v duševnem razvoju veliko trenutnih ali bivših kadilcev, ki kljub zavedanju, da kajenje škoduje zdravju, še vedno kadijo. Do prenehanja kajenja bi večino pripeljala želja po izboljšanju zdravstvenega stanja, bolezen njihovih bližnjih kot posledica kajenja ter prihranek oziroma pomanjkanje denarja.
Ključne besede: psihiatrija, psihiatrični pacient, kvaliteta življenja, prenehanje kajenja, nikotinska odvisnost
Objavljeno v DKUM: 11.11.2019; Ogledov: 1360; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (812,97 KB)

2.
Dejavniki tveganja za agresivno in nasilno vedenje v posebnem socialno varstvenem zavodu
Inga Mesarec, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišče, namen: V posebnih socialnovarstvenih zavodih je opaziti, da se povečuje število agresivnega in nasilnega vedenja. Na pojav agresivnega in nasilnega vedenja imajo vpliv različni dejavniki. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri se pojavlja agresivno vedenje v posebnem socialnovarstvenem zavodu in kakšen je vpliv dejavnikov tveganja, kot so: spol, starost, psihopatologija stanovalcev ter odprtost in prezasedenost oddelkov ter čas bivanja v zavodu. Raziskovalne metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji dela. Opravljena sta bila sistematičen pregled in analiza zbranih podatkov z listi incidentov in razporedov dela. Vključeni so bili podatki o dogodkih, pri katerih je prišlo do agresivnega vedenja do sostanovalcev, sebe ali predmetov v okolju. Podatke smo statistično obdelali z računalniškima programoma SPSS 22 in Excel 2007. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se agresivno in nasilno vedenje pojavlja pri 13 % vseh stanovalcev, ki bivajo v posebnem socialnovarstvenem zavodu. Največ agresivnega in nasilnega vedenja se zgodi na varovanih oddelkih, kar je že v osnovi povezano z namestitvijo stanovalcev s takšnim vedenjem na varovane oddelke in s prekomerno zasedenostjo. Pri moških opazimo več heteroagresivnega vedenja, medtem ko se pri ženskah pojavlja več agresivnega vedenja do samega sebe. Sklep: Ena prvenstvenih nalog menedžmenta v socialnovarstvenih zavodih je zagotavljanje varnosti stanovalcem in zaposlenim. Zaposleni morajo prepoznavati dejavnike tveganja in pravočasno ukrepati, da preprečijo agresivno in nasilno vedenje pri stanovalcih. Za to je potrebno nenehno izobraževanje zaposlenih v veščinah komunikacije, deeskalacije in drugih razbremenilnih tehnik.
Ključne besede: stanovalec, varovani oddelek, eskalacija, deeskalacija, varnost.
Objavljeno v DKUM: 15.11.2018; Ogledov: 1238; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici