| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Besedotvorna ustvarjalnost prvošolcev ob slikanici Kraca Lile Prap : magistrsko delo
Špela Pahič, 2023, magistrsko delo

Opis: Besedotvorje ima z vidika usvajanja in bogatenja besedišča pomembno vlogo. Ključno je, da ga učečim se približamo skozi igro, ob kateri jih spodbujamo k jezikovni ustvarjalnosti, ki se kaže tudi v tvorbi in uporabi neobičajnih besed. Kot predloga in spodbuda za ustvarjanje novih besed lahko služijo nonsensna književna besedila, saj predstavljajo bogat vir stilne igrivosti jezika. Literarna dela Lilijane Praprotnik Zupančič, ki ustvarja pod psevdonimom Lila Prap, temeljijo na besednih igrah, pri čemer avtorica namerno krši jezikovna pravila, s posrečenim prepletom jezikovne in likovne ravni pa ustvarja kakovostne slikanice za otroke.V magistrski nalogi smo želeli raziskati besedotvorno ustvarjalnost prvošolcev pri poimenovanju nenavadnih živali, ki nastanejo s kombiniranjem spodnjega in zgornjega dela slikanice Kraca avtorice Lile Prap. Zanimalo nas je, kako učenci prvega razreda tvorijo nova poimenovanja nenavadnih živali. Osredotočili smo se na besedotvorne postopke, po katerih so poimenovanja nastala, in ugotavljali, katera vrsta tvorjenk prevladuje. Pokazalo se je, da prvošolci ob poimenovanju neobičajnih živali na ilustracijah tvorijo predvsem nesistemske tvorjenke, in sicer največkrat s sklapljanjem, to pa tako, da začetek prve besede sklopijo s celotno drugo besedo ali s končnim delom druge besede.
Ključne besede: besedotvorje, jezikovna ustvarjalnost, sklapljanje, otroška literatura, Lila Prap
Objavljeno v DKUM: 10.10.2023; Ogledov: 231; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

2.
Hagiografija v luči sodobnih raziskav
2023, znanstvena monografija

Opis: Znanstvena monografija Hagiografija v luči sodobnih raziskav zajema dvajset poglavij z razdelitvijo v štiri sklope, ki na sistematičen teoretski način ali s študijami posameznih primerov zajemajo pojavno nadvse raznoliko hagiografsko produkcijo: prvi sklop poglavij obravnava literarnozgodovinske, naratološke, jezikoslovne in dialektološke poglede na hagiografski diskurz od druge polovice 18. do začetka 20. stoletja na Slovenskem, drugi odpira vprašanja interdisciplinarnih, transdisciplinarnih in kulturoloških konceptov hagiografije, tretji sklop razpira razumevanje hagiografskega diskurza v odnosu do biografskega, zgodovinopisnega, pridižnega, legendarnega in paremiološkega, četrti sklop poglavij v monografiji pa prinaša predstavitev procesa kanonizacije svetnikov, svetnic in kulturnih svetnikov, svetnic skozi čas. Namen monografije je poudariti raznolikost vrstno-zvrstnih, žanrskih, naratoloških perspektiv hagiografskega diskurza, izpostaviti različna metodološka ter konceptualna izhodišča, pri čemer ima pomembno vlogo vključitev prepleta kulturoloških konceptov preučevanja hagiografij in hagiografskih procesov, opredelitev njihovega mesta v evropskem kontekstu vključno z latinsko in bizantinsko hagiografsko srednjeveško ustvarjalnostjo ter izpostavitev pomembne vloge tujejezičnih predlog.
Ključne besede: hagiografija, hagiografski diskurz, svetniki, svetnice, proces kanonizacije, kulturni svetniki in svetnice
Objavljeno v DKUM: 02.10.2023; Ogledov: 285; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (36,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Frazemi v mladinski prozi Svetlane Makarovič : magistrsko delo
Katja Jamnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Frazemi so izrazna sredstva, ki naš jezik bogatijo in ga olepšajo. Prisotni so v vsakdanji komunikaciji, v umetnostnih ter neumetnostnih besedilih. Pravzaprav nas spremljajo na vsakem koraku. Razumevanje frazemov pa je zahtevno, še zlasti za otroke, ki pogosto ne razumejo in ne prepoznajo prenesenega pomena in frazem razumejo dobesedno. V magistrskem delu Frazemi v mladinski prozi Svetlane Makarovič je bil osrednji namen prebrati in preučiti mladinska prozna dela Svetlane Makarovič ter v njih poiskati frazeme. Pri iskanju in interpretaciji frazemov nam je kot merilo služil Slovar slovenskih frazemov (Keber, 2015). Nabor frazemov, ki smo jih našli in vključili v obravnavo, šteje skupaj 160 frazemov. V magistrski nalogi smo jih analizirali glede na pogostost, obliko in pomen. Po pogostosti sta izstopajoča frazema »sapo je vzelo komu« in »hitro kot blisk«, med pogostimi pa so še »valjati se od smeha«, »pojdi(te) se solit« in »umreti od smeha«. Po obliki so najpogostejši glagolski frazemi (101), v veliko manjši meri sledijo prislovni frazemi (27) in pridevniški frazemi (13), najmanj pa je samostalniških (11) in nepregovornih frazemov (6). Opozorili smo tudi na prenovitve. Po raziskavi smo še bolj prepričani v to, da je treba na frazeme opozarjati že v prvih razredih osnovne šole, saj lahko z njimi učenkam in učencem olajšamo razumevanje umetnostnih besedil, hkrati pa bogatimo njihovo besedišče.
Ključne besede: frazeologija, frazem, učni načrt za slovenščino, mladinska proza, Svetlana Makarovič
Objavljeno v DKUM: 03.02.2023; Ogledov: 480; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

4.
Priložnostnice v mladinski književnosti Borisa A. Novaka in Andreja Rozmana Roze : magistrsko delo
Tjaša Brumen, 2022, magistrsko delo

Opis: Otroci imajo že po naravi radi igro, zato jim je zanimivo tudi poigravanje z jezikom. V mladinski literaturi so tako pogost pojav posebne, drugačne, izmišljene besede, ki jih imenujemo priložnostnice. Namen magistrskega dela z naslovom Priložnostnice v mladinski književnosti Borisa A. Novaka in Andreja Rozmana Roze je bil pregledati mladinski opus obeh avtorjev in napraviti nabor priložnostnih novotvorjenk, ki se v delih pojavljajo, ter preveriti, ali so priložnostnice tvorjene po sistemskih ali nesistemskih besedotvornih postopkih. Tako so novotvorjenke razvrščene v dve temeljni skupini: sistemske novotvorjenke in nesistemske novotvorjenke. K sistemskim se uvrščajo novotvorjenke, ki so nastale po običajnih in predvidljivih besedotvornih postopkih, k nesistemskim novotvorjenke, nastale po neobičajnih in nepredvidljivih tvorbenih vzorcih. V teoretičnem delu smo predstavili značilnosti jezika mladinskih del, neologijo kot jezikoslovno vedo, pomen in vlogo priložnostnic v mladinski književnosti, besedotvorno teorijo in oba avtorja. Empirični del prinaša analizo priložnostnega besedja v mladinski literaturi Borisa A. Novaka in Andreja Rozmana Roze. Analiza zajema skupaj 325 novotvorjenk, ki smo jih razvrstili glede na sistemskost oziroma nesistemskost postopka, po katerem so nastale, besedno vrsto in besedotvorno vrsto. Predstavili smo tudi pomen novotvorjenih besed in pojasnili njihovo vlogo v literarnem besedilu.
Ključne besede: mladinska književnost, Boris A. Novak, Andrej Rozman Roza, besedotvorje, priložnostnica
Objavljeno v DKUM: 22.04.2022; Ogledov: 1061; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

5.
Pogledi na slovenščino kot neprvi jezik v zgodnjem izobraževanju
2021, zbornik

Opis: Znanstvena monografija o poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika (DTJ) za otroke priseljence, ki so zaradi svojih jezikovnih in kulturoloških posebnosti v neugodnem položaju v primerjavi z vrstniki, je zasnovana transdisciplinarno in prinaša razprave s področja humanistike, družboslovja, naravoslovja in umetniških disciplin, ki se z različnih vidikov lotevajo poučevanja slovenščine kot DTJ. V monografiji je objavljenih 16 poglavij, ki so razdeljena v 3 smiselne celote: Poučevanje jezika in medkulturnost, ki predstavlja medkulturnost, didaktična načela, razvojne značilnosti otrok ter metod dela z otroki priseljenci; v drugem delu monografije, poimenovanem Jezik o jeziku, so poglavja o razvijanju in spodbujanju jezikovnih kompetenc ter medkulturne zmožnosti; tretji del, Jezik različnih področij dejavnosti in predmetnih področij, so poglavja, ki se navezujejo na matematiko, naravoslovje in umetnost.
Ključne besede: Slovenščina kot drugi in tuji jezik, predšolska vzgoja, razredni pouk, medkulturnost, transdisciplinarnost
Objavljeno v DKUM: 26.07.2021; Ogledov: 1262; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (13,59 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Gradniki bralne pismenosti : Teoretična izhodišča
2020

Opis: Znanstvena monografija o gradnikih bralne pismenosti vsebuje 11 poglavij, v katerih je poglobljeno zajeto izhodišče posameznega gradnika. Razvijanje gradnikov je sistematično, saj so namenjeni vsem stopnjam izobraževanja od vrtca do konca srednješolskega obdobja, hkrati pa je njihov temeljni namen, da se pozornost za razvoj bralne pismenosti usmerja na vsa področja dejavnosti v vrtcu in na vse predmete v osnovni in srednji šoli. Posamezni gradnik se razvija kod del celote, vsi gradniki so povezani s cilji vseh predmetov/področij, razvijajo se procesno. Pomembno je, da se gradniki razvijajo integrirano in v skladu z zmožnostjo otrok, učencev in dijakov glede na njihov razvoj, predznanje, potrebe in posebnosti. Izhodišča se navezujejo na vseh devet gradnikov bralne pismenosti: govor, motiviranost za branje, razumevanje koncepta bralnega gradiva, glasovno zavedanje, besedišče, tekoče branje, razumevanje besedil, odziv na prebrano, kritično branje.
Ključne besede: gradniki bralne pismenosti, pismenost, slovenski jezik, metode, medpredmetno povezovanje
Objavljeno v DKUM: 10.11.2020; Ogledov: 1255; Prenosov: 173
URL Povezava na datoteko

7.
Skladenjska podoba spisov tretješolcev
Kaja Medved, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Skladenjska podoba spisov tretješolcev je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo podrobneje opredelili skladenjsko zmožnost otrok na koncu 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja, ki temelji na učnem načrtu predmeta slovenščina. Predstavljeni so teoretični pojmi s področja skladnje in opredelitev skladnje v zgodnjem otroštvu. V teoretičnem delu smo opredelili tudi pojem sporočanje in predstavili teorijo o spisu, uporabljeno za raziskavo te magistrske naloge. Namen raziskave je bil, da ugotovimo, kakšna je skladenjska zmožnost otrok na koncu 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja, zato so v empiričnem delu naloge predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jih pridobili s pomočjo analize besedil, ki so jih zapisali tretješolci na koncu šolskega leta. Učenci pri tej starosti še ne vedo, kakšne stavke tvorijo, prav tako ne poznajo skladenjskih pojmov, saj naj bi pri tej starosti znali zapisovati preproste enostavčne povedi. Kljub teoretičnemu znanju, ki ga usvojijo na skladenjskem področju, učenci zapisujejo tudi večstavčne povedi, ki so tako priredno kot podredno zložene, vsebujejo pa do šest stavkov, a v največji meri tvorijo enostavčne povedi in povedi z dvema stavkoma. Izkazalo se je, da pišejo tudi zapleteno zložene in razdružene povedi. Z analizo besedil smo ugotovili, da so povedi pisali tudi z dostavki, pastavki, z izpuščeno glagolsko obliko in z brezvezji.  
Ključne besede: spis, 1. vzgojno-izobraževalno obdobje, skladnja, poved, stavek
Objavljeno v DKUM: 28.07.2020; Ogledov: 980; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

8.
9.
Slovenščina na dlani 2
Mojca Jerala-Bedenk, Mihaela Koletnik, Mira Krajnc Ivič, Simona Majhenič, Sandi Majninger, Matej Meterc, Polonca Šek, Natalija Ulčnik, Alenka Valh Lopert, Darinka Verdonik, Ines Voršič, Tjaša Markežič, 2019, strokovna monografija

Opis: Monografija predstavlja nadaljevanje publikacije Slovenščina na dlani 1, izdane v letu 2018. Prvi del prinaša rezultate projekta Slovenščina na dlani, ki ga v času od leta 2017 do leta 2021 izvajamo na Univerzi v Mariboru. Predstavljena je idejna zasnova učnega e-okolja, in sicer z vidika uporabniške izkušnje učitelja ter učenca. Ker bo e-okolje vsebovalo vaje in naloge s področja pravopisa, slovnice, frazeologije in besedil, so podane možnosti priprave vaj z ozirom na učni načrt in postopke avtomatizacije. Pri frazeologiji bomo ob nalogah ponudili tudi slovarske opise izbranih enot, zato je predstavljeno, katerih 100 frazemov in 100 pregovorov smo izbrali za natančnejšo obravnavo. Pojasnjeno je tudi, katera znanja bodo učeči se usvajali s pomočjo zbirke besedil, ki smo jo poimenovali BERTA. V drugem delu najdemo članke učiteljic slovenščine, ki sodelujejo v projektu. Na podlagi svojih izkušenj z učenci in dijaki predstavljajo izvirne ideje za obravnavo slovnice, leksikologije, frazeologije in besedilnih vrst ter izpostavljajo učinkovite učne metode, s katerimi so uspele osnovno- in srednješolce navdušiti za učenje in raziskovanje slovenščine. Na podlagi člankov ugotavljamo, da je mogoče vsako, tudi na videz suhoparno učno snov, učencem predstaviti kot izziv in jih s tem spodbuditi k ustvarjalnosti ter iskanju drugačnih rešitev.
Ključne besede: e-okolje, tipologija nalog, pravopis, slovnica, frazeologija, neumetnostna besedila, pouk slovenščine, učne metode
Objavljeno v DKUM: 17.02.2020; Ogledov: 2002; Prenosov: 68
URL Povezava na datoteko

10.
Tvorjenke s pomenom nosilnika lastnosti v novejšem slovenskem besedju (na primeru NSL in SNB)
Ines Voršič, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Siloviti ekonomsko-politični in kulturni procesi so na prelomu tisočletja v slovensko okolje vnesli bistvene jezikovne spremembe, ki se zaradi sodobnih komunikacijskih okoliščin intenzivno vključujejo v vsakodnevno jezikovno rabo. Novi jezikovni pojavi vznikajo na vseh jezikovnih ravninah, dinamika razvoja pa je še najbolj razvidna na področju leksike. Prispevek z obrazilnomorfemskega in semantičnega vidika obravnava neologizme s pomenom nosilnika lastnosti in predstavlja aktualna tipična obrazila omenjene pomenske skupine.
Ključne besede: besedotvorje, tvorjenke, izpridevniške izpeljanke, nosilniki lastnosti, neologizmi
Objavljeno v DKUM: 19.02.2018; Ogledov: 1172; Prenosov: 454
.pdf Celotno besedilo (3,19 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici