1. Leksikalna inventivnost in kreativnost v mladinski književnosti Tine Arnuš PupisInes Voršič, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V pričujočem prispevku raziskujemo leksikalno inventivnost in
kreativnost v mladinskih književnih delih pisateljice Tine Arnuš
Pupis. V podrobnejši pregled in analizo je vključenih pet knjig: Za
devetimi drevesi (2017), Božo in Vili (2018), Na gozdni južini (2020),
Nad gozdom se nekaj svetlika (2022) in Čivkarije s kmetije (2023).
Obravnavana književna dela razkrivajo različne tipe izvirnosti in
igrivosti na leksikalni ravni, npr. besedotvorne inovacije, igre z
zvenom in pomenom – paronimi, frazeološke prenovitve, in tako
mlademu bralcu predstavijo pestrost, vitalnost in igrivost
slovenskega jezika. Na ta način bogatijo otrokovo bralno izkušnjo,
njegov besedni zaklad in spodbujajo njegovo lastno kreativnost.
Ključne besede: leksikalna kreativnost, Arnuš Pupis, Tina
Objavljeno v DKUM: 02.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (487,06 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Otroška kratka proza Franca Ksaverja Meška in stilna vloga samostalniških manjšalnicInes Voršič, Dragica Haramija, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Prispevek se osredinja na izbor kratke proze Mladim srcem (1994), ki predstavlja otroški in mladinski opus Franca Ksaverja Meška; z jezikovnega vidika se usmerja na samostalniške manjšalnice kot opazno ekspresivno izrazno sredstvo, s katerim se poudarja zlasti pozitivna čustvenost, npr. angelček, mamica, striček. Pomen manjšalnosti oz. ljubkovalnosti je lahko izražen v imenih literarnih likov, npr. Peterček, Jakec, in njihovi karakterizaciji, npr. obrazek, ličeca; modifikacijske izpeljanke s pomenom (ljubkovalno)manjšalno mestoma odražajo skromnost, npr. kočica, sobica, a hkrati idiliko vaškega okolja, ki literarne junake obdaja, npr. dolinica, potočič.
Ključne besede: Franc Ksaver Meško, otroška književnost, mladinska književnost, besedotvorje, samostalniške manjšalnice
Objavljeno v DKUM: 21.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,16 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Poimenovalna zmožnost učencev 3. razreda dvojezične osnovne šole : magistrsko deloMiša Somi, 2025, magistrsko delo Opis: V okviru magistrskega dela smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri učenci 3. razreda dvojezične osnovne šole dosegajo cilje s področja poimenovalne zmožnosti, ki so zapisani v učnem načrtu za slovenščino in predvideni za konec prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Dvojezično osnovno šolo obiskujejo tudi učenci, katerih materni jezik ni slovenski. Predmetnik dvojezične slovensko-madžarske osnovne šole jim omogoča, da v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju obiskujejo slovenščino kot drugi jezik. Učni načrt za slovenščino kot drugi jezik se nekoliko razlikuje od učnega načrta za slovenščino kot materni jezik, vendar pa so cilji, ki se dotikajo poimenovalne zmožnosti v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, v obeh učnih načrtih enaki. Ker je po učnem načrtu izhodišče obravnave besedilo in učenci že v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju spoznavajo tudi umetnostna besedila, med njimi ljudske pravljice oz. pripovedke, smo se odločili, da bomo poimenovalno zmožnost otrok preverjali na osnovi slovenske ljudske pravljice Pšenica - najlepši cvet, objavljene v knjigi Slovenske pripojedke (Stanonik 2022). V raziskavi je sodelovalo 45 učencev 3. razreda ene izmed pomurskih dvojezičnih osnovnih šol. Rezultati so pokazali, da je poimenovalna zmožnost učencev šibka, saj imajo težave pri poimenovanju posameznih predmetov s knjižnimi izrazi, večkrat uporabijo narečne in madžarske besede, hkrati pa se v zapisih knjižnih poimenovanj kažejo tudi težave na slovnični in pravopisni ravni. Učenci imajo težave tudi pri navajanju knjižnih besed z nasprotnim, enakim, ožjim ali širšim pomenom. Šibka je tudi njihova besedotvorna zmožnost, kar se odraža pri izpeljavi svojilnih pridevnikov iz samostalnikov, izpeljavi samostalniških izpeljank iz glagolov in tvorbi manjšalnic ter pri iskanju besed iz iste besedne družine.
Ključne besede: sporazumevalna zmožnost, poimenovalna zmožnost, besedišče, slovenščina kot drugi jezik, dvojezična osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 19.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,78 MB) |
4. Ustvarjalnost tretješolcev pri pisanju domišljijskega binoma in njihova pravopisna zmožnost : magistrsko deloZala Kren, 2025, magistrsko delo Opis: Ustvarjalnost in sporazumevalna zmožnost sta osnovni sestavini jezikovnega razvoja učencev v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju. Eden temeljnih ciljev pouka slovenščine je razvijanje sporazumevalne zmožnosti s sprejemanjem (poslušanjem in branjem) in tvorjenjem (govorjenjem in pisanjem) različnih besedil. Sporazumevalno zmožnost ob poimenovalni, skladenjski in pravorečni sestavlja tudi pravopisna zmožnost, ki zajema obvladovanje pisanja besed, povedi in celotnih besedil v skladu s pravili slovenskega jezika. V magistrskem delu nas zanima, kako se ta zmožnost izraža pri ustvarjalnem pisanju oz. ali pravopisna zmožnost, ki jo učenci razvijejo do konca 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja, vpliva na ustvarjalnost njihovih pisnih izdelkov. Cilj raziskave je ugotoviti, ali obstaja korelacija med ustvarjalnim pisanjem tretješolcev in njihovo pravopisno zmožnostjo. Domišljijski binom kot posebna oblika domišljijskega pisanja spodbuja ustvarjalno mišljenje, hkrati pa nudi vpogled v jezikovno natančnost učencev.
V empiričnem delu smo analizirali spise 42 učencev ene izmed mariborskih osnovnih šol, zbrane ob koncu šolskega leta 2023/2024. Z analizo smo ugotavljali prisotnost ustvarjalnih elementov, kot so asociativno oddaljeni dogodki, igrivost in personifikacija, ter spremljali pravopisne napake. Rezultati so pokazali, da med ustvarjalnostjo in pravopisno zmožnostjo ni močne povezave, kajti visoka ustvarjalnost se lahko pojavi tudi pri učencih z več pravopisnimi napakami in obratno. Ugotovitve poudarjajo pomen ločenega spodbujanja ustvarjalnega pisanja in jezikovne natančnosti ter hkrati potrjujejo domišljijski binom kot učinkovito orodje za razvijanje ustvarjalnosti v osnovni šoli.
Ključne besede: ustvarjalnost, ustvarjalno pisanje, domišljijski binom, pravopis, pravopisna zmožnost
Objavljeno v DKUM: 31.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,18 MB) |
5. Expanding vocabulary through the use of multilingual reading materials in preschool periodBarbara Bednjički Rošer, Ines Voršič, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: The chapter focuses on vocabulary development in preschool children exploring multilingual literary and informative reading materials, namely a literary picture book and picture dictionaries. We conducted a case study to examine the familiarity with animals, i.e. the ability to name individual animals in Slovenian, in preschool children of the second age group (5–6 years). A total of 25 children (n = 25) participated in the study: 11 with Slovenian as their native language and 14 who learn Slovenian as a second language. The study results demonstrate significant differences in the naming of selected animals between children born in Slovenia and immigrant children. A particularly disquieting finding is that children who are soon to enter school have difficulty naming animals not only in Slovenian, but also in their mother tongue.
Ključne besede: kindergartens, immigrant children, naming ability, vocabulary, multilingual reading materials
Objavljeno v DKUM: 04.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (906,24 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Razumevanje medmetov pri prvošolcih na osnovi umetnostnega besedila : magistrsko deloAdrijana Ritonja, 2025, magistrsko delo Opis: Najpomembnejša naloga vsakega posameznika je sporazumevanje z drugimi. Da bi lahko vzpostavili uspešno komunikacijo z drugimi, pa je potrebno obvladovanje jezika. Razvoj govora se začne že z rojstvom ter z meseci narašča in napreduje. Že zelo zgodaj, s pojavom prvih besed, tj. okoli prvega leta starosti, se v govoru otrok pojavijo tudi medmeti, saj prve besede najpogosteje vključujejo posnemanja oglašanja živali, predmetov in oseb. Hkrati pa so medmeti zelo pogosti v umetnostnih besedilih, namenjenih otrokom.
Osrednji namen magistrskega dela je preučiti razumevanje medmetov pri prvošolcih na osnovi umetnostnih besedil. Zanimalo nas je predvsem, ali prvošolci ustrezno razumejo medmete. Preverjali smo, ali razumejo pomen medmetov brez sobesedila ali za ustrezno razumevanje medmetov potrebujejo sobesedilo. Tako smo razumevanje medmetov pri prvošolcih preverjali pred branjem umetnostnega besedila in po njem. Prav tako nas je zanimalo, ali so prvošolci zmožni dani medmet nadomestiti z drugim medmetom enakega pomena. Skupno je bilo analiziranih štirinajst medmetov iz dvanajstih pesmi za otroke. Rezultati so pokazali, da prvošolci pogosteje ustrezno razumejo medmete, kadar so ti podani s sobesedilom. Pokazali so tudi, da nekateri prvošolci zmorejo nadomestiti medmet z drugim enakega pomena, na to pa pogosto vplivajo izkušnje učencev. Iz pridobljenih rezultatov lahko sklepamo, da prvošolci medmete pogosto povežejo s svojimi izkušnjami v vsakdanjem življenju.
Ključne besede: govorni razvoj, besedišče, medmet, umetnostno besedilo
Objavljeno v DKUM: 11.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 27
Celotno besedilo (815,84 KB) |
7. Bralni vzori : bralne navade strokovnih delavcev v vrtcih, šolah ter knjižnicahDragica Haramija, Sabina Fras Popović, Sonja Pečjak, Milena Ivanuš-Grmek, Petra Javrh, Polona Jančič Hegediš, Tjaša Jug, Miha Kovač, Marta Licardo, Monika Mithans, Mojca Puncer, Polonca Šek, Katarina Švab, Janja Usenik, Polona Vilar, Ines Voršič, Sabina Ograjšek, 2025 Opis: Bralna pismenost se razvija v celotnem človekovem življenju, še posebej intenzivno pa v času izobraževanja. Med ključnimi dejavniki za razvijanje bralnih kompetenc in bralne kulture pri otrocih ter mladih je odrasli, ki spremlja njihov razvoj in je bralni zgled. V prvi vrsti so to starši in skrbniki, a s(m)o tudi strokovni delavci v izobraževalni in knjižnični dejavnosti izredno pomembni spodbujevalci bralnih navad otrok, učencev, dijakov, študentov in drugih odraslih v izobraževalnem procesu. V projektu Bralni vzori: bralne navade strokovnih delavcev v vrtcih, šolah in fakultetah ter splošnih knjižnicah smo se posvetili proučevanju in vrednotenju pomena ter vloge, razumevanja, razširjenosti in razvitosti ter prisotnosti bralnih navad strokovnih delavcev v izobraževanju in knjižnicah. Projekt traja 24 mesecev (od oktobra 2023 do septembra 2025), v njem pa sodeluje 17 raziskovalcev s Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Ključne besede: bralna pismenost, bralne navade pedagoških delavcev, bralne navade knjižničarjev, pogostost branja, kakovost bralnih gradiv
Objavljeno v DKUM: 12.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 89
Celotno besedilo (92,88 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Pravopisna zmožnost petošolcev na primeru doživljajskega spisa : magistrsko deloKlementina Ošlak, 2024, magistrsko delo Opis: Pravopisna zmožnost je ključnega pomena za jasno in učinkovito komunikacijo. Pri posamezniku se kaže kot zmožnost pravilnega zapisovanja besed, stavkov in povedi v skladu s pravopisnimi pravili slovenskega jezika. Razvoj pravopisne zmožnosti je eden izmed temeljnih ciljev (jezikovnega) pouka slovenščine v osnovni šoli. Učni načrt za slovenščino v osnovni šoli (UN, 2018) predlaga kot najprimernejši način za razvijanje in vrednotenje pravopisne zmožnosti pisanje besedil.
V magistrskem delu smo želeli preveriti pravopisno zmožnost učencev 5. razreda osnovne šole na primeru doživljajskega spisa. Zanimalo nas je, katere pravopisne napake se pojavljajo v spisih, katere so najpogostejše in ali obstajajo razlike v spolu glede na vrsto pravopisnih napak. Raziskovalni vzorec predstavlja 56 doživljajskih spisov učencev 5. razreda. Rezultati so pokazali, da se v spisih pojavljajo pravopisne napake, vezane na vse cilje pravopisne zmožnosti v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju, in tudi napake, ki jih učenci pri pouku še niso obravnavali in jih pričakovano še ne obvladujejo. V okviru pravopisnih napak, ki bi jih učenci že morali obvladati, so bile najpogostejše napake pri zapisu besed s kritičnimi glasovi in rabi končnih ločil, zlasti pike. Pri drugi vrsti pravopisnih napak so bile najpogostejše napake pri rabi vejice. Izkazalo se je, da obstajajo tudi razlike v spolu glede na vrsto napak. Dečki so namreč pri večini pravopisnih poglavij napravili manj napak kot deklice.
Ključne besede: pravopisna zmožnost, pravopis, učni načrt za slovenščino v osnovni šoli, pisanje besedil, doživljajski spis
Objavljeno v DKUM: 01.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 122
Celotno besedilo (938,82 KB) |
9. Slovenske pripojedke - motivacija za učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika na razredni stopnji : a motivation for learning slovene as a second and foreign language from grades 1 to 5 of primary schoolInes Voršič, Dragica Haramija, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prispevek na primeru knjige Slovenske pripojedke predstavlja vpetost gradnikov bralne pismenosti v pouk slovenščine kot drugega in tujega jezika na razredni stopnji, pri tem pa se osredotoča zlasti na gradnika besedišče in razumevanje besedila. Slovenske pripojedke v povezovanju umetnostnega (ljudska pravljica/pripovedka) in neumetnostnega besedila (kuharski recept) ter različnih zanimivosti (običaji, vraže, pregovori …) omogočajo usvajanje slovenščine kot drugega in tujega jezika v tesnem prepletu s spoznavanjem slovenske kulturne dediščine na treh ravneh: (1) z vidika jezika in prehranskega besedišča; (2) z vidika slovenskih praznikov, običajev in navad; (3) z vidika slovenske ljudske mladinske književnosti.
Ključne besede: slovenščina kot drugi in tuji jezik, ljudska pravljica in pripovedka, kuharski recept, besedišče, kulturna dediščina
Objavljeno v DKUM: 08.05.2024; Ogledov: 199; Prenosov: 51
Celotno besedilo (407,16 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Skladenjska zmožnost četrtošolcev v zapisu zgodbe ob sliki : magistrsko deloTaja Turk, 2024, magistrsko delo Opis: Vsakdanje življenje in šolanje vsakega posameznika temelji na poznavanju slovenskega jezika. Ključnega pomena je obvladovanje besedišča ter pravorečja in pravopisa, ki nas naučita pravilnega izražanja in zapisovanja besed. Zelo pomembno vlogo pa ima tudi skladnja, saj nam omogoča ustrezno in učinkovito povezovati manjše jezikovne enote v stavke in povedi. V magistrskem delu Skladenjska zmožnost četrtošolcev v zapisu zgodbe ob sliki je bil osrednji namen preučiti skladenjsko zmožnost četrtošolcev na podlagi analize spisov. Predvsem nas je zanimalo, koliko povedi in stavkov povprečno zapišejo učenci 4. razreda v zgodbah, kakšna so razmerja med njimi, katere vrste podredij oz. priredij uporabljajo in ali obstajajo razlike v skladenjski zmožnosti glede na spol. Skupno je bilo analiziranih 32 pisnih besedil, ki so nastala kot rezultat pripovedovanja zgodbe ob sliki učencev 4. razreda osnovne šole. Rezultati skladenjske analize so pokazali, da učenci na tej starostni stopnji tvorijo predvsem eno- in dvostavčne povedi, slednje v največji meri. Tri- in večstavčne povedi zapisujejo v manjši meri. Pri zlaganju večstavčnih povedi uporabljajo različne tipe podredij in priredij, pri tem pa so priredno zložene povedi pogostejše. Priredno razmerje učenci največkrat izrazijo v vezalnem in sklepalno-posledičnem priredju, medtem ko med podredno zloženimi povedmi prevladujeta predmetni in časovni odvisnik. Izkazani so tudi primeri zapleteno zloženih povedi, povedi v sorednem razmerju in razdruženih povedi. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da se v zapisu zgodbe ob sliki prav tako pojavljajo primeri povedi z brezvezjem, mnogovezjem, izpuščeno glagolsko obliko, s pastavki in pristavki.
Ključne besede: slovenščina, skladnja, poved, stavek, zapis zgodbe ob sliki
Objavljeno v DKUM: 12.03.2024; Ogledov: 362; Prenosov: 80
Celotno besedilo (3,51 MB) |
