1. Pravopisna zmožnost petošolcev na primeru doživljajskega spisa : magistrsko deloKlementina Ošlak, 2024, magistrsko delo Opis: Pravopisna zmožnost je ključnega pomena za jasno in učinkovito komunikacijo. Pri posamezniku se kaže kot zmožnost pravilnega zapisovanja besed, stavkov in povedi v skladu s pravopisnimi pravili slovenskega jezika. Razvoj pravopisne zmožnosti je eden izmed temeljnih ciljev (jezikovnega) pouka slovenščine v osnovni šoli. Učni načrt za slovenščino v osnovni šoli (UN, 2018) predlaga kot najprimernejši način za razvijanje in vrednotenje pravopisne zmožnosti pisanje besedil.
V magistrskem delu smo želeli preveriti pravopisno zmožnost učencev 5. razreda osnovne šole na primeru doživljajskega spisa. Zanimalo nas je, katere pravopisne napake se pojavljajo v spisih, katere so najpogostejše in ali obstajajo razlike v spolu glede na vrsto pravopisnih napak. Raziskovalni vzorec predstavlja 56 doživljajskih spisov učencev 5. razreda. Rezultati so pokazali, da se v spisih pojavljajo pravopisne napake, vezane na vse cilje pravopisne zmožnosti v 1. in 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju, in tudi napake, ki jih učenci pri pouku še niso obravnavali in jih pričakovano še ne obvladujejo. V okviru pravopisnih napak, ki bi jih učenci že morali obvladati, so bile najpogostejše napake pri zapisu besed s kritičnimi glasovi in rabi končnih ločil, zlasti pike. Pri drugi vrsti pravopisnih napak so bile najpogostejše napake pri rabi vejice. Izkazalo se je, da obstajajo tudi razlike v spolu glede na vrsto napak. Dečki so namreč pri večini pravopisnih poglavij napravili manj napak kot deklice.
Ključne besede: pravopisna zmožnost, pravopis, učni načrt za slovenščino v osnovni šoli, pisanje besedil, doživljajski spis
Objavljeno v DKUM: 01.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 70
 Celotno besedilo (938,82 KB) |
2. Slovenske pripojedke - motivacija za učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika na razredni stopnji : a motivation for learning slovene as a second and foreign language from grades 1 to 5 of primary schoolInes Voršič, Dragica Haramija, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prispevek na primeru knjige Slovenske pripojedke predstavlja vpetost gradnikov bralne pismenosti v pouk slovenščine kot drugega in tujega jezika na razredni stopnji, pri tem pa se osredotoča zlasti na gradnika besedišče in razumevanje besedila. Slovenske pripojedke v povezovanju umetnostnega (ljudska pravljica/pripovedka) in neumetnostnega besedila (kuharski recept) ter različnih zanimivosti (običaji, vraže, pregovori …) omogočajo usvajanje slovenščine kot drugega in tujega jezika v tesnem prepletu s spoznavanjem slovenske kulturne dediščine na treh ravneh: (1) z vidika jezika in prehranskega besedišča; (2) z vidika slovenskih praznikov, običajev in navad; (3) z vidika slovenske ljudske mladinske književnosti.
Ključne besede: slovenščina kot drugi in tuji jezik, ljudska pravljica in pripovedka, kuharski recept, besedišče, kulturna dediščina
Objavljeno v DKUM: 08.05.2024; Ogledov: 199; Prenosov: 44
Celotno besedilo (407,16 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Skladenjska zmožnost četrtošolcev v zapisu zgodbe ob sliki : magistrsko deloTaja Turk, 2024, magistrsko delo Opis: Vsakdanje življenje in šolanje vsakega posameznika temelji na poznavanju slovenskega jezika. Ključnega pomena je obvladovanje besedišča ter pravorečja in pravopisa, ki nas naučita pravilnega izražanja in zapisovanja besed. Zelo pomembno vlogo pa ima tudi skladnja, saj nam omogoča ustrezno in učinkovito povezovati manjše jezikovne enote v stavke in povedi. V magistrskem delu Skladenjska zmožnost četrtošolcev v zapisu zgodbe ob sliki je bil osrednji namen preučiti skladenjsko zmožnost četrtošolcev na podlagi analize spisov. Predvsem nas je zanimalo, koliko povedi in stavkov povprečno zapišejo učenci 4. razreda v zgodbah, kakšna so razmerja med njimi, katere vrste podredij oz. priredij uporabljajo in ali obstajajo razlike v skladenjski zmožnosti glede na spol. Skupno je bilo analiziranih 32 pisnih besedil, ki so nastala kot rezultat pripovedovanja zgodbe ob sliki učencev 4. razreda osnovne šole. Rezultati skladenjske analize so pokazali, da učenci na tej starostni stopnji tvorijo predvsem eno- in dvostavčne povedi, slednje v največji meri. Tri- in večstavčne povedi zapisujejo v manjši meri. Pri zlaganju večstavčnih povedi uporabljajo različne tipe podredij in priredij, pri tem pa so priredno zložene povedi pogostejše. Priredno razmerje učenci največkrat izrazijo v vezalnem in sklepalno-posledičnem priredju, medtem ko med podredno zloženimi povedmi prevladujeta predmetni in časovni odvisnik. Izkazani so tudi primeri zapleteno zloženih povedi, povedi v sorednem razmerju in razdruženih povedi. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da se v zapisu zgodbe ob sliki prav tako pojavljajo primeri povedi z brezvezjem, mnogovezjem, izpuščeno glagolsko obliko, s pastavki in pristavki.
Ključne besede: slovenščina, skladnja, poved, stavek, zapis zgodbe ob sliki
Objavljeno v DKUM: 12.03.2024; Ogledov: 362; Prenosov: 62
Celotno besedilo (3,51 MB) |
4. Besedotvorna ustvarjalnost prvošolcev ob slikanici Kraca Lile Prap : magistrsko deloŠpela Pahič, 2023, magistrsko delo Opis: Besedotvorje ima z vidika usvajanja in bogatenja besedišča pomembno vlogo. Ključno je, da ga učečim se približamo skozi igro, ob kateri jih spodbujamo k jezikovni ustvarjalnosti, ki se kaže tudi v tvorbi in uporabi neobičajnih besed. Kot predloga in spodbuda za ustvarjanje novih besed lahko služijo nonsensna književna besedila, saj predstavljajo bogat vir stilne igrivosti jezika. Literarna dela Lilijane Praprotnik Zupančič, ki ustvarja pod psevdonimom Lila Prap, temeljijo na besednih igrah, pri čemer avtorica namerno krši jezikovna pravila, s posrečenim prepletom jezikovne in likovne ravni pa ustvarja kakovostne slikanice za otroke.V magistrski nalogi smo želeli raziskati besedotvorno ustvarjalnost prvošolcev pri poimenovanju nenavadnih živali, ki nastanejo s kombiniranjem spodnjega in zgornjega dela slikanice Kraca avtorice Lile Prap. Zanimalo nas je, kako učenci prvega razreda tvorijo nova poimenovanja nenavadnih živali. Osredotočili smo se na besedotvorne postopke, po katerih so poimenovanja nastala, in ugotavljali, katera vrsta tvorjenk prevladuje. Pokazalo se je, da prvošolci ob poimenovanju neobičajnih živali na ilustracijah tvorijo predvsem nesistemske tvorjenke, in sicer največkrat s sklapljanjem, to pa tako, da začetek prve besede sklopijo s celotno drugo besedo ali s končnim delom druge besede.
Ključne besede: besedotvorje, jezikovna ustvarjalnost, sklapljanje, otroška literatura, Lila Prap
Objavljeno v DKUM: 10.10.2023; Ogledov: 470; Prenosov: 134
Celotno besedilo (1,82 MB) |
5. Hagiografija v luči sodobnih raziskav2023, znanstvena monografija Opis: Znanstvena monografija Hagiografija v luči sodobnih raziskav zajema dvajset poglavij z razdelitvijo v štiri sklope, ki na sistematičen teoretski način ali s študijami posameznih primerov zajemajo pojavno nadvse raznoliko hagiografsko produkcijo: prvi sklop poglavij obravnava literarnozgodovinske, naratološke, jezikoslovne in dialektološke poglede na hagiografski diskurz od druge polovice 18. do začetka 20. stoletja na Slovenskem, drugi odpira vprašanja interdisciplinarnih, transdisciplinarnih in kulturoloških konceptov hagiografije, tretji sklop razpira razumevanje hagiografskega diskurza v odnosu do biografskega, zgodovinopisnega, pridižnega, legendarnega in paremiološkega, četrti sklop poglavij v monografiji pa prinaša predstavitev procesa kanonizacije svetnikov, svetnic in kulturnih svetnikov, svetnic skozi čas. Namen monografije je poudariti raznolikost vrstno-zvrstnih, žanrskih, naratoloških perspektiv hagiografskega diskurza, izpostaviti različna metodološka ter konceptualna izhodišča, pri čemer ima pomembno vlogo vključitev prepleta kulturoloških konceptov preučevanja hagiografij in hagiografskih procesov, opredelitev njihovega mesta v evropskem kontekstu vključno z latinsko in bizantinsko hagiografsko srednjeveško ustvarjalnostjo ter izpostavitev pomembne vloge tujejezičnih predlog.
Ključne besede: hagiografija, hagiografski diskurz, svetniki, svetnice, proces kanonizacije, kulturni svetniki in svetnice
Objavljeno v DKUM: 02.10.2023; Ogledov: 441; Prenosov: 77
Celotno besedilo (36,04 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Frazemi v mladinski prozi Svetlane Makarovič : magistrsko deloKatja Jamnik, 2023, magistrsko delo Opis: Frazemi so izrazna sredstva, ki naš jezik bogatijo in ga olepšajo. Prisotni so v vsakdanji komunikaciji, v umetnostnih ter neumetnostnih besedilih. Pravzaprav nas spremljajo na vsakem koraku. Razumevanje frazemov pa je zahtevno, še zlasti za otroke, ki pogosto ne razumejo in ne prepoznajo prenesenega pomena in frazem razumejo dobesedno.
V magistrskem delu Frazemi v mladinski prozi Svetlane Makarovič je bil osrednji namen prebrati in preučiti mladinska prozna dela Svetlane Makarovič ter v njih poiskati frazeme. Pri iskanju in interpretaciji frazemov nam je kot merilo služil Slovar slovenskih frazemov (Keber, 2015). Nabor frazemov, ki smo jih našli in vključili v obravnavo, šteje skupaj 160 frazemov. V magistrski nalogi smo jih analizirali glede na pogostost, obliko in pomen.
Po pogostosti sta izstopajoča frazema »sapo je vzelo komu« in »hitro kot blisk«, med pogostimi pa so še »valjati se od smeha«, »pojdi(te) se solit« in »umreti od smeha«.
Po obliki so najpogostejši glagolski frazemi (101), v veliko manjši meri sledijo prislovni frazemi (27) in pridevniški frazemi (13), najmanj pa je samostalniških (11) in nepregovornih frazemov (6). Opozorili smo tudi na prenovitve.
Po raziskavi smo še bolj prepričani v to, da je treba na frazeme opozarjati že v prvih razredih osnovne šole, saj lahko z njimi učenkam in učencem olajšamo razumevanje umetnostnih besedil, hkrati pa bogatimo njihovo besedišče.
Ključne besede: frazeologija, frazem, učni načrt za slovenščino, mladinska proza, Svetlana Makarovič
Objavljeno v DKUM: 03.02.2023; Ogledov: 748; Prenosov: 138
Celotno besedilo (1,94 MB) |
7. Priložnostnice v mladinski književnosti Borisa A. Novaka in Andreja Rozmana Roze : magistrsko deloTjaša Brumen, 2022, magistrsko delo Opis: Otroci imajo že po naravi radi igro, zato jim je zanimivo tudi poigravanje z jezikom. V mladinski literaturi so tako pogost pojav posebne, drugačne, izmišljene besede, ki jih imenujemo priložnostnice.
Namen magistrskega dela z naslovom Priložnostnice v mladinski književnosti Borisa A. Novaka in Andreja Rozmana Roze je bil pregledati mladinski opus obeh avtorjev in napraviti nabor priložnostnih novotvorjenk, ki se v delih pojavljajo, ter preveriti, ali so priložnostnice tvorjene po sistemskih ali nesistemskih besedotvornih postopkih. Tako so novotvorjenke razvrščene v dve temeljni skupini: sistemske novotvorjenke in nesistemske novotvorjenke. K sistemskim se uvrščajo novotvorjenke, ki so nastale po običajnih in predvidljivih besedotvornih postopkih, k nesistemskim novotvorjenke, nastale po neobičajnih in nepredvidljivih tvorbenih vzorcih.
V teoretičnem delu smo predstavili značilnosti jezika mladinskih del, neologijo kot jezikoslovno vedo, pomen in vlogo priložnostnic v mladinski književnosti, besedotvorno teorijo in oba avtorja.
Empirični del prinaša analizo priložnostnega besedja v mladinski literaturi Borisa A. Novaka in Andreja Rozmana Roze. Analiza zajema skupaj 325 novotvorjenk, ki smo jih razvrstili glede na sistemskost oziroma nesistemskost postopka, po katerem so nastale, besedno vrsto in besedotvorno vrsto. Predstavili smo tudi pomen novotvorjenih besed in pojasnili njihovo vlogo v literarnem besedilu.
Ključne besede: mladinska književnost, Boris A. Novak, Andrej Rozman Roza, besedotvorje, priložnostnica
Objavljeno v DKUM: 22.04.2022; Ogledov: 1358; Prenosov: 163
Celotno besedilo (1,50 MB) |
8. Pogledi na slovenščino kot neprvi jezik v zgodnjem izobraževanju2021, znanstvena monografija Opis: Znanstvena monografija o poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika (DTJ) za otroke priseljence, ki so zaradi svojih jezikovnih in kulturoloških posebnosti v neugodnem položaju v primerjavi z vrstniki, je zasnovana transdisciplinarno in prinaša razprave s področja humanistike, družboslovja, naravoslovja in umetniških disciplin, ki se z različnih vidikov lotevajo poučevanja slovenščine kot DTJ. V monografiji je objavljenih 16 poglavij, ki so razdeljena v 3 smiselne celote: Poučevanje jezika in medkulturnost, ki predstavlja medkulturnost, didaktična načela, razvojne značilnosti otrok ter metod dela z otroki priseljenci; v drugem delu monografije, poimenovanem Jezik o jeziku, so poglavja o razvijanju in spodbujanju jezikovnih kompetenc ter medkulturne zmožnosti; tretji del, Jezik različnih področij dejavnosti in predmetnih področij, so poglavja, ki se navezujejo na matematiko, naravoslovje in umetnost.
Ključne besede: Slovenščina kot drugi in tuji jezik, predšolska vzgoja, razredni pouk, medkulturnost, transdisciplinarnost
Objavljeno v DKUM: 26.07.2021; Ogledov: 1554; Prenosov: 294
Celotno besedilo (13,59 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Gradniki bralne pismenosti : Teoretična izhodišča2020 Opis: Znanstvena monografija o gradnikih bralne pismenosti vsebuje 11 poglavij, v katerih je poglobljeno zajeto izhodišče posameznega gradnika. Razvijanje gradnikov je sistematično, saj so namenjeni vsem stopnjam izobraževanja od vrtca do konca srednješolskega obdobja, hkrati pa je njihov temeljni namen, da se pozornost za razvoj bralne pismenosti usmerja na vsa področja dejavnosti v vrtcu in na vse predmete v osnovni in srednji šoli. Posamezni gradnik se razvija kod del celote, vsi gradniki so povezani s cilji vseh predmetov/področij, razvijajo se procesno. Pomembno je, da se gradniki razvijajo integrirano in v skladu z zmožnostjo otrok, učencev in dijakov glede na njihov razvoj, predznanje, potrebe in posebnosti. Izhodišča se navezujejo na vseh devet gradnikov bralne pismenosti: govor, motiviranost za branje, razumevanje koncepta bralnega gradiva, glasovno zavedanje, besedišče, tekoče branje, razumevanje besedil, odziv na prebrano, kritično branje.
Ključne besede: gradniki bralne pismenosti, pismenost, slovenski jezik, metode, medpredmetno povezovanje
Objavljeno v DKUM: 10.11.2020; Ogledov: 1533; Prenosov: 212
 Povezava na datoteko |
10. Skladenjska podoba spisov tretješolcevKaja Medved, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo Skladenjska podoba spisov tretješolcev je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo podrobneje opredelili skladenjsko zmožnost otrok na koncu 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja, ki temelji na učnem načrtu predmeta slovenščina. Predstavljeni so teoretični pojmi s področja skladnje in opredelitev skladnje v zgodnjem otroštvu. V teoretičnem delu smo opredelili tudi pojem sporočanje in predstavili teorijo o spisu, uporabljeno za raziskavo te magistrske naloge. Namen raziskave je bil, da ugotovimo, kakšna je skladenjska zmožnost otrok na koncu 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja, zato so v empiričnem delu naloge predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jih pridobili s pomočjo analize besedil, ki so jih zapisali tretješolci na koncu šolskega leta. Učenci pri tej starosti še ne vedo, kakšne stavke tvorijo, prav tako ne poznajo skladenjskih pojmov, saj naj bi pri tej starosti znali zapisovati preproste enostavčne povedi. Kljub teoretičnemu znanju, ki ga usvojijo na skladenjskem področju, učenci zapisujejo tudi večstavčne povedi, ki so tako priredno kot podredno zložene, vsebujejo pa do šest stavkov, a v največji meri tvorijo enostavčne povedi in povedi z dvema stavkoma. Izkazalo se je, da pišejo tudi zapleteno zložene in razdružene povedi. Z analizo besedil smo ugotovili, da so povedi pisali tudi z dostavki, pastavki, z izpuščeno glagolsko obliko in z brezvezji.
Ključne besede: spis, 1. vzgojno-izobraževalno obdobje, skladnja, poved, stavek
Objavljeno v DKUM: 28.07.2020; Ogledov: 1219; Prenosov: 231
Celotno besedilo (1,25 MB) |
