| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
NASILJE V DRUŽINI KOT SOCIALNI IN KRIMINOLOŠKI PROBLEM
Ines Magdič, 2012, diplomsko delo

Opis: Slovenski kazenski zakonik v enaindvajsetem poglavju ureja kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke. Poglavje zajema osem členov, ki govorijo o dvojni zakonski zvezi, spremembi rodbinskega stanja, odvzemu mladoletne osebe, nasilju v družini, zanemarjanju otroka in surovem ravnanju, kršitvi družinskih obveznosti, neplačevanju preživnine ter krvoskrunstvu. S spremembo kazenskega zakonika novembra 2008, je bilo v 191. členu določeno samostojno kaznivo dejanje, nasilje v družini. Družina, kot osnovna celica vsake družbe, je podvržena mnogim dejavnikom. Razvoj družbe je pustil na tradicionalni družini velik pečat. Iz strogo patriarhalne družine, kjer je bil oče glava družine, se je »razvila« enakopravna družina. Družina je skupnost, ki svojim članom zagotavlja varnost, zavetje, osnovne potrebe človeka. Je pa tudi kraj, kjer se zgodi največ nasilja. Nasilje v družini je zelo kompleksen pojav, veliko krat tudi neraziskan. Z nasiljem kaže ena oseba nad drugo premoč in nadzor. Raziskave so pokazale, da je največ žrtev med ženskami in otroci, kot najranljivejšima skupinama. Veliko nacionalnih programov pa danes daje varstvo tudi moškim žrtvam nasilja, ter nasilju nad starejšimi in osebami, ki so duševno motene. Toda še zdaleč je največ nasilja moških nad ženskami. Danes poznamo in je sprejetih veliko zakonodaj s področja nasilja, Slovenija je ratificirala mednarodne konvencije, ki govorijo o preprečevanju nasilja v družini, predvsem nad ženskami in otroci. Preprečevanju nasilja je posvečeno veliko literature, ustanovljene so nevladne organizacije za pomoč žrtvam nasilja, storilcem nasilja. Potekajo razna izobraževanja tako strokovnega osebja kot medijev, državnih ustanov, nevladnih organizacij. Toda kljub temu je veliko dejavnikov, ki še vedno onemogočajo in preprečujejo učinkoviti reševanje nasilja. Gre za družbeni problem, ki ga je potrebno reševati, država je dolžna svojim državljanom zagotoviti varnost in temeljne človekove pravice. Še vedno se največjo vlogo pripisuje policiji, ki pa je velikokrat pri svojem delu neuspešna, saj nasilje v družini zahteva celovit pristop, kar zajema tudi pomoč žrtvam in nasilnežu samemu, finančno pomoč, svetovanje, kar pa lahko nudijo strokovno izobraženi ljudje. Kljub vsem naporom, ki jih vložijo tako policija, centri za socialno delo, kot tudi nevladne organizacije, pa smo danes še vedno priča različnim zgodbam o nasilju, ko ima npr. mož v kleti zaprto ženo, ali pa mati v sobi brez elektrike in vode zaprte svoje otroke. Še vedno velja, da je največ nasilja v družbi, ki nasilje jemljejo, kot družbeno sprejemljivo vedenje. Nasilje v družini pa ne nazadnje vpliva tudi na otroka, na njegovo primarno socializacijo, na njegov razvoj in vedenje. Družina ima velik vpliv na otrokovo vedenje, na njegov odnos do sočloveka, na delinkventnost mladoletne osebe. Kako vpliva nasilje v družini na mladoletnega otroka ter kakšni vzgojni ukrepi in kazni doletijo mladoletne prestopnike, sem raziskovala v zadnjem delu diplomske naloge.
Ključne besede: kazenski zakonik, kazniva dejanja, družina, nasilje v družini, ženske, otroci, mladoletni prestopniki.
Objavljeno: 13.09.2012; Ogledov: 2198; Prenosov: 322
.pdf Celotno besedilo (970,46 KB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici