| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VARNOSTNA POLITIKA INTERNETNEGA BANČNIŠTVA
Ines Karažinec, 2010, diplomsko delo

Opis: V hitrem tempu življenja ljudje tako rekoč nimajo časa niti za najnujnejše stvari, kaj šele za čakanje v vrsti pred bančnim okencem. Vsi pravzaprav iščejo banko, ki jim bo omogočila čim lažje bančno poslovanje in si želijo, da bi vse ali pa vsaj čim več bančnih poslov lahko opravili od doma, iz pisarne ali tudi s potovanja, saj je takšno poslovanje za komitente bistveno lažje, hitrejše in udobnejše ter nenazadnje tudi občutno cenejše. Danes konkurenca na bančnem trgu banke prisili, da med seboj poenotijo ponudbo storitev e-bančništva. Možnosti poslovanja z banko po elektronski poti namreč postajajo neomejene. Od čisto standardnih opravil, kot sta plačevanje položnic in prenos sredstev med računi, ponujajo tudi konverzijo valut, upravljanje z limiti, pregled kartičnega poslovanja... Nekatere pa ponujajo tudi vpogled v investicijsko poslovanje. Storitve prinašajo še celo vrsto ostalih ugodnosti, predvsem stalen pregled nad finančnim poslovanjem in udobnost opravljanja storitev. Ključnega pomena pri uporabi internetnega bančništva je varnost, saj preko spleta zaupamo zaupne podatke o svojem finančnem stanju. In ravno zaradi tega morajo banke nenehno razvijati in uvajati nove rešitve za zaščito, varnost in zaupnost podatkov. In s tem ko se povečuje število varnostnih postopkov se povečuje tudi število zlonamerne programske opreme ter preciznost in iznajdljivost ljudi, da zaobidejo te varnostne ukrepe. Vseh tveganj pa ni mogoče odpraviti le s tehničnimi ukrepi, temveč je potrebna tudi previdnost uporabnikov, ko gre za hranjenje in varovanje osebnih podatkov ter raznih gesel. Največkrat se namreč izkaže, da je najšibkejši člen v verigi zagotavljanja varnosti prav uporabnik sam. Nobena tehnološka rešitev, ki jo uporabljajo slovenske banke ne more popolnoma izključiti možnosti napada, če uporabnik sam ne poskrbi za uporabo spletne banke v varnem računalniškem okolju. Pri tem pa virusi, trojanski konji in phishing napadi predstavljajo največjo nevarnost. Žal se uporabniki o njih poučijo šele takrat, ko je že prišlo do neljubih posledic oziroma kraje podatkov. Kot smo lahko videli, nobena trenutna tehnologija ne zagotavlja popolne varnosti. Določena stopnja tveganja pri uporabi spletne banke vedno obstaja, ne glede na razna zagotovila, s katerimi banke pridobivajo naše zaupanje.
Ključne besede: Internetno bančništvo, elektronsko poslovanje, varnostna politika, varnost internetnega bančništva, tveganja internetnega bančništva, tehnologija za zagotavljanje varnosti, računalniški kriminal.
Objavljeno: 13.12.2010; Ogledov: 1515; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici