| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VARSTO DELAVK MATER
Ines Belovič, 2013, diplomsko delo

Opis: Zaradi dejstva, da je zaposlitev žensk postala nekaj vsakdanjega, je običajno, da ženska poleg dela v službi skrbi še za dom in družino. Ženske se zaposlujejo predvsem zato, ker si želijo biti ekonomsko neodvisne ter hkrati uveljavljati svoje sposobnosti tudi zunaj doma. Vendar se delavke matere pri zaposlovanju srečujejo s številnimi težavami. Eden glavnih problemov, s katerimi se srečujejo delavke matere, je problem usklajevanja družinskih in delovnih obveznosti ter s tem bojazen pred odpovedjo pogodbe s strani delodajalca zaradi nosečnosti. Manj ugodno obravnavanje zaradi nosečnosti ali starševstva je namreč prepovedano. Temeljni cilj na področju delovnega prava je zato zagotavljati varstvo delavk mater že pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi in med trajanjem delovnega razmerja tako v času nosečnosti kot v času, ko delavka še doji. V diplomskem delu so predstavljeni in razčlenjeni pravni viri, ki so oblikovani z namenom zagotavljanja varstva tem skupinam delavk. Predstavljeni so domači pravni viri ter mednarodni pravni viri, ki predstavljajo ključno izhodišče za oblikovanje slovenske zakonodaje. Naša zakonodaja je namreč v slovenski pravni red na področju delovnega prava vnesla številne norme mednarodnega delovnega prava s področja varstva delavk mater, saj zaradi svojega šibkejšega položaja potrebujejo posebno delovnopravno varstvo. Podrobneje so predstavljeni posebno varstvo delavk zaradi starševstva in nosečnosti v Republiki Sloveniji in pravice, ki so jim zagotovljene v okviru tega varstva. Pri tem je vključena slovenska sodna praksa in sodna praksa Sodišča Evropske unije, ki pomembno vpliva na razumevanje obravnavane teme v našem prostoru. Pomembno je namreč, da delavke matere poznajo svoje pravice in obveznosti, ki so določeni tako na nacionalni kot na ravni Evropske unije. V diplomskem delu je predstavljena tudi nemška ureditev varstva delavk mater.
Ključne besede: noseča delavka, doječa delavka, delovno pravo, zakonodaja, varovana kategorija
Objavljeno: 13.01.2014; Ogledov: 858; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (851,65 KB)

2.
KOLEKTIVNI ODPUSTI V LUČI NOVEJŠE SODNE PRAKSE EU
Ines Belovič, 2016, magistrsko delo

Opis: Z nastankom gospodarske krize, tako v slovenskem gospodarstvu kot v gospodarstvu drugih držav članic Evropske unije, se je močno povečalo število prenehanj gospodarskih družb in s tem število rednih odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga. V takih razmerah se gospodarske družbe srečujejo s številnimi delovnopravnimi vprašanji, med katerimi se pogosto pojavlja tudi vprašanje, kako mora delodajalec postopati ob odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov oziroma pri kolektivnih odpustih. Delovna zakonodaja namreč za postopek kolektivnih odpustov predpisuje dodatne obveznosti delodajalca ter s tem posledično dodatne pravice delavcev. Kolektivni odpusti so na ravni Evropske unije urejeni z Direktivo 98/59 o kolektivnih odpustih, v slovenskem pravnem redu pa so po njenem vzoru urejeni v Zakonu o delovnih razmerjih, v členih od 98 do 103. V magistrskem delu so najprej predstavljeni nacionalni pravni viri in mednarodni pravni viri, ki predstavljajo ključno izhodišče za oblikovanje slovenske zakonodaje. Nadalje je podrobneje predstavljena pravna ureditev kolektivnih odpustov tako na ravni Evropske unije kot na nacionalni ravni. Pri tem je vključena slovenska sodna praksa in sodna praksa Sodišča EU. Sodna praksa Sodišča EU je za obravnavno temo zelo pomembna, saj iz nje izhajajo pomembne interpretacije posameznih določb Direktive 98/59 o kolektivnih odpustih, ki jih morajo upoštevati vse države članice Evropske Unije, torej tudi Republika Slovenija. Prav tako Sodišče EU v svojih sodbah podaja široko opredelitev posameznih pojmov, katerih namen je zagotoviti uporabo Direktive 98/59 o kolektivnih odpustih čim širšemu krogu delavcev v postopku kolektivnih odpustov. V magistrskem delu bodo zato predstavljeni predvsem tisti pojmi, oziroma pravna vprašanja, ki se tičejo razlage Direktive 98/59 o kolektivnih odpustih in so bila obravnavana v sodbah Sodišča EU, saj pomembno vplivajo na razumevanje obravnavane teme. Na koncu je predstavljena tudi nemška pravna ureditev kolektivnih odpustov.
Ključne besede: kolektivni odpust, podjetje/obrat, obveščanje in posvetovanje s predstavniki delavcev, obveščanje pristojnega organa javne oblasti, izračun števila zaposlenih delavcev
Objavljeno: 29.06.2016; Ogledov: 710; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici