| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PREUREJANJE MESTA: MEDIATEKA MARIBOR
Ines Štefanec, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo rešuje problem zapolnjevanja nezazidnih stavbnih površin v ožjem središču mesta s ciljem reševanja programske pestrosti in ambientalne kakovosti. Z analizo širšega mestnega prostora pokaže kvalitete mesta, izpostavi značilne prostorske vzorce in ponudi izhodišča za preurejanje mestnih nezazidnih površin. Preurejanje mestne cone je prikazano na primeru lokacije ob Gospejni ulici v Mariboru. Mediateka je umeščena v severni konec »kulturne osi« (Strategija prostorskega razvoja UM, 2013, Uroš Lobnik). Mediateka se programsko navezuje na obstoječo Univerzitetno knjižnico Maribor v neposredni bližini, v programskem smislu pa ponuja dodatne površine, kjer naj bi se srečevali študentje filma, glasbe, umetnosti, zgodovine, književnosti, arhitekture … Oblikovno/ funkcionalna zasnova hiše daje območju prepoznavno identiteto, navdih črpa iz obstoječe grajene strukture in zgodovinskih značilnosti gradnje že porušenih objektov lokacije. Nova hiša formira zunanje javne in poljavne površine, območje ohranja prehodno. Ohrani se vizualna in fizična povezava Gospejne ulice in stranskih poti. Novi prostori so dvignili kakovost mesta, mestnega središča ter so vzor podobnim sivim conam.
Ključne besede: Maribor, preurejanje mesta, Gospejna ulica, Slovenska ulica, Univerzitetna os, Mediateka
Objavljeno v DKUM: 17.03.2014; Ogledov: 1588; Prenosov: 433
.pdf Celotno besedilo (92,37 MB)

2.
MARIBOR JUG: STANOVANJSKA SOSESKA MALI GRAD
Ines Štefanec, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Stanovanjska soseska v interakciji z urbanim sistemom definira rob mesta. Funkcijska in oblikovna zasnova združuje grajene in naravne površine v trajnostno večstanovanjsko sosesko s tremi različnimi bivalnimi območji: območje lamelnih blokov, območje meandra in hiš v vrsti. V diplomski nalogi so morfološko analizirani prostorski vzorci nove soseske. Ugotovljene so velikosti, oblike, način vertikalne rasti, širša opremljenost območja ter podani specifični vzroki za določen objekt: morfologija, neposredna bližina infrastrukture, bližina grajene strukture, ambientalne vrednote. Podano je mnenje o najracionalnejši rešitvi, ki je v nadaljevanju predstavljena konceptualno in zasnovana kot trajnostna soseska. Zasnova grajenega dela soseske je zaradi reliefnih razlik in južne mariborske obvoznice deljena na dve območji, ki sta povezani preko zelenega sistema, elementa vode in kolesarskih ter pešpoti (podhodi). Izhodiščno točko povezave centralnih programov, stanovanjskih enot, zelenega sistema in integracijo glavne pešpoti ter kolesarke poti predstavlja obstoječi grad po katerem tudi imenujemo sosesko.
Ključne besede: Maribor jug, rob mesta, trajnostna stanovanjska soseska
Objavljeno v DKUM: 24.09.2010; Ogledov: 3628; Prenosov: 396
.pdf Celotno besedilo (84,53 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici