1. Numerična analiza toka zraka v ventilatorski postaji rudnikaJaka Baš, 2023, diplomsko delo Opis: V okviru diplomskega dela je bila v sodelovanju s podjetjem Rudis, d. o. o., Trbovlje narejena numerična analiza toka zraka v ventilatorski postaji rudnika z namenom preverbe ustreznosti dobavljene opreme za izpolnitev zahtev naročnika. Analizirane so bile tlačne in hitrostne razmere v sesalnem in tlačnem delu ventilatorske postaje ter izračunane tlačne izgube posameznih segmentov ventilatorske postaje. Po primerjavi le-teh s predloženimi vrednostmi tlačnih izgub s strani dobavitelja je bilo ugotovljeno, da dobavljena oprema odstopa od zahtev naročnika, zato so bile predstavljene možnosti za zmanjšanje tlačnih izgub v segmentih ventilatorske postaje, kjer so te največje.
Ključne besede: numerična analiza, ventilacija, tok zraka, tlačne izgube, odprtokodni program
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 78; Prenosov: 17
 Celotno besedilo (5,13 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. Pedagoški proces bolnišnične šole in vrtca : magistrsko deloBarbika Zupanc, 2022, magistrsko delo Opis: Vedno več je otrok, ki potrebujejo bolnišnično obravnavo. Včasih so te bile dolgotrajne, zdaj pa so otroci v bolnišnicah hospitalizirani krajši čas. Čeprav je zdravljenje v bolnišnici kratkotrajno, so starši ob malčkih vseeno obremenjeni, pri šolskih otrocih pa zaskrbljeni, zato sta vzgojiteljica in učiteljica v bolnišnici nujno potrebni del multidisciplinarnega tima.
Vsebina zaključnega dela se v teoretičnem delu nanaša predvsem na samo pripravo otroka na hospitalizacijo in na kaj vse moramo biti pozorni, ko je otrok v bolnišnici. V empiričnem delu magistrske naloge pa smo preko spletnih anketnih vprašalnikov pridobili odgovore staršev oziroma skrbnikov o samem poznavanju bolnišnične šole in vrtca, njihov pogled na pedagoški proces dela vzgojiteljic in učiteljic ter pozitivne izkušnje, pomanjkljivosti in morebitne predloge, ki bi jih uvedli v samo delovanje bolnišnične šole in vrtca. Zanimal nas je tudi osebni vpogled v pedagoško delo v bolnišnici, kar pa smo pridobili z intervjujem vzgojiteljice in učiteljice, ki sta zaposleni na otroškem oddelku v eni izmed bolnišnic.
Z anonimnimi spletnimi vprašalniki smo ugotovili, da bolnišnični vrtec zelo prispeva k varstvu otrok, šolski otroci pa v bolnišnični šoli kljub bolezni z učno snovjo niso v zaostanku. Kljub temu pa je po mnenju staršev nujno treba zaposliti kakšnega strokovnega delavca več, saj se en vzgojitelj in en učitelj ravno zaradi individualnosti dela ter krajše hospitalizacije težko posvetita vsem hospitaliziranim otrokom hkrati.
Ključne besede: bolnišnična šola, bolnišnični vrtec, individualizacija, pedagoško delo, otroci
Objavljeno v DKUM: 26.01.2023; Ogledov: 379; Prenosov: 49
Celotno besedilo (2,14 MB) |
4. Vpliv covida-19 na kibernetsko varnost v poslovnem okoljuPeter Zupanc, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu bomo najprej opredelili kibernetsko varnost in pregledali trenutno stanje na tem trgu. Nato se bomo dotaknili strategije kibernetske varnosti Slovenije, znotraj katere bosta opisana vizija in načrt Slovenije za kibernetsko varnost v sklopu Evropske unije. Predstavili bomo tudi teme, kot so: pomembnost kibernetske varnosti, kibernetsko vojskovanje, kibernetska kriminaliteta, hekerji, orodja hekerjev, kibernetske grožnje in zaščita pred njimi. Nadalje se bomo osredotočili na covid-19 in vpliv pandemije na kibernetsko varnost in svetovno gospodarstvo ter podrobneje predstavili štiri največje vplivne dejavnike covida-19 na kibernetsko varnost. V drugem delu magistrskega dela bomo predstavili rezultate in analizo raziskave. V zaključku pa bomo predstavili ključne ugotovitve raziskovalnega dela in tudi zaključne misli o prihodnosti kibernetske varnosti.
Ključne besede: Kibernetska varnost, COVID-19, kibernetske grožnje, vpliv, poslovno okolje, raziskava
Objavljeno v DKUM: 23.12.2021; Ogledov: 734; Prenosov: 112
Celotno besedilo (3,79 MB) |
5. Sodnomedicinska analiza poškodb s strelnim orožjem : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMatevž Lipovšek, 2021, diplomsko delo Opis: Pri sodnomedicinski analizi poškodb s strelnim orožjem gre za nabor postopkov, ki jim strokovnjaki s področja sodne medicine sledijo pri obravnavi strelnih poškodb ne glede na vrsto strelnega orožja, s katerim je bila poškodba povzročena. V proces obravnave smrti kot posledice strelne poškodbe ne sodi le obdukcija umrlega, temveč je potrebno tudi poznavanje balistike rane, fizike ter drugih komplementarnih znanj, s katerimi prepletamo način preiskovanja. Sodnomedicinska in kriminalistična veda se pri preiskavi poškodb in smrti zaradi uporabe strelnega orožja dopolnjujeta. Sodnomedicinska veda se ukvarja s proučevanjem načina in mehanizma poškodovanja, oceno strelne razdalje, značilnostmi strelnih ran ter vzrokom smrti, medtem ko se kriminalistična veda ukvarja z vrsto orožja, naboja, iskanjem osumljencev ter zbiranjem informacij in obvestil. Da bi celoten postopek tekel pravilno, pa je treba tekom preiskave zagotoviti ustrezno zavarovanje sledi in predmetov ter vzdrževati raven strokovnosti. Strelne poškodbe so povzročene z različnimi tipi strelnega orožja. Preiskovalci v praksi naletijo na raznovrstno paleto strelnega orožja – od doma sestavljenega oziroma predelanega do tovarniško izdelanega. Z gibanjem projektila v orožju, izven njega in do trenutka, ko ta zadane tarčo, se ukvarja balistika. Balistika je veda, ki proučuje gibanje projektila v orožju in izven njega, tako med drugim zajema tudi balistiko rane, tj. proučevanje gibanja projektila po prodoru v človeško tkivo. Upoštevajoč obseg rane, se določi, ali je bil strel izveden iz dolgocevnega orožja (obsežnejše uničenje tkiva) ali kratkocevnega orožja. V pravilno zastavljenem postopku obravnave samomora ali umora s strelnim orožjem so upoštevani najrazličnejši indici, s katerimi preiskovalci opredelijo vrsto dejanja. Pri samomorih je značilno, da do poškodbe pride na delih telesa, ki so samomorilcu lažje dostopni, pri umorih pa so pogosti streli v vitalne organe.
Ključne besede: diplomske naloge, sodna medicina, balistika, umor, samomor, strelne poškodbe
Objavljeno v DKUM: 11.11.2021; Ogledov: 882; Prenosov: 69
Celotno besedilo (1,51 MB) |
6. Identifikacija slabo ohranjenih trupel : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeKatja Kostanjevec, 2021, diplomsko delo Opis: Identiteta nas nehote definira na poti skozi življenje, tekom njega se spreminja in dopolnjuje glede na spremljajoče se okoliščine. Ljudje se primarno prepoznamo na podlagi videza, natančneje obraza, ki je hkrati naš največji identifikator. V primeru, da je prepoznava na podlagi obraznih potez nemogoča, lahko osebo prepoznamo s pomočjo drugih vizualnih značilnosti ali celo glasu. Skoraj vse našteto pomaga tudi preiskovalcem, kadar imajo opravka z neznanim truplom. Težavnost identifikacije se stopnjuje v primerih potrjevanja identitete umrlih, katerih truplo je močno poškodovano, razpadlo, okostenelo ali razkosano. Naloga organov tako postane vrniti identiteto osebi, ki jo je skozi naštete procese izgubila.
Identifikacija je obvezen del mrliškega ogleda in obdukcije, opravlja jo specialist sodne medicine ali za to usposobljen zdravnik. Sumljive okoliščine lahko spremljajo najdbo slabo ohranjenega trupla, zaradi katerih je obvezno sodelovanje preglednika z organi pregona. V sodelovanju morajo zato z dostopnimi metodami dodeliti pozitivno identifikacijo najdenemu slabo ohranjenemu truplu. Namen diplomskega dela je bil razložiti glavne znanstvene in neznanstvene identifikacijske postopke glede na samo ohranjenost trupla ter organe, ki pri samem procesu sodelujejo. Narejen je bil klasičen pregled literature z analizo primarnih in sekundarnih virov. Na podlagi pregleda je bila narejena študija primera o različnih identifikacijskih postopkih, njihova uporabnosti glede na omenjene okoliščine in predstavljenih strokovnjakih, ki pri omenjenih procesih sodelujejo. Med najbolj zanesljive identifikacijske postopke spadajo znanstveni pristopi, kot so DNK-analiza, analiza zob, analiza kosti in daktiloskopski postopki. Zaradi visoke stopnje zanesljivosti se ob ugodnih okoliščinah in kadar je mogoče najprej zberejo vzorci za biološke identifikatorje. V redkih primerih najdbe slabo ohranjenih trupel ali skeletiziranih ostankov se morajo strokovnjaki lotiti drugih identifikacijskih postopkov, ki so v veliki meri odvisni od samih okoliščin. V zadnjem desetletju lahko v takšnih scenarijih pomaga rentgensko slikanje, ki med drugim prikaže možne poškodbe ali medicinske posege na skeletu, ter računalniška toaleta, s pomočjo katere se naredi rekonstrukcijo obraza osebe pred utrpelimi poškodbami. Identifikacijskih postopkov je veliko, vendar je njihova uporabnost in zanesljivost odvisna od danih okoliščin in kazenskopravne zakonodaje.
Ključne besede: diplomske naloge, identifikacija, truplo, mrliški preglednik, razkroj trupla
Objavljeno v DKUM: 19.10.2021; Ogledov: 629; Prenosov: 73
Celotno besedilo (628,72 KB) |
7. Intimnopartnerski umori v osrednjem in zahodnem delu Slovenije : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNastja Škaper, 2021, diplomsko delo Opis: Vsaka peta ženska je vsaj enkrat v življenju deležna partnerjevega nasilja. Omejujoči dejavnik pri ugotavljanju pogostnosti intimnopartnerskega nasilja je predvsem veliko neprijavljenih primerov nasilja v družini. Strokovne službe se pogosto soočijo z nasiljem »za štirimi stenami«, šele ko je nasilje prisotno že dalj časa in se kaže s hudimi, včasih tudi usodnimi posledicami.
Intimnopartnerski umori so najhujša posledica intimnopartnerskega nasilja in so najpogostejši vzrok nasilnih smrti žensk. Storilci so štirikrat pogosteje moški in žrtve ženske. Vsak sedmi umor na svetu je intimnopartnerski umor, ki ga napovedujejo grožnje, zalezovanje in/ali zgodovina intimnopartnerskega nasilja, zato so tudi označeni kot »napovedani umori«. Dejanje je izrazito spolno zaznamovano kaznivo dejanje in storilec najpogosteje nekdanji zakonec oziroma partner.
Ker je ozaveščenost družbe o intimnopartnerskem nasilju in umoru nezadostna, v diplomskem delu obravnavamo posebnosti in značilnosti intimnopartnerskega umora.
Pregledali smo strokovno literaturo in statistične podatke Ministrstva za notranje zadeve in Statističnega urada Republike Slovenije ter opravili analizo zbranih statističnih podatkov v obdobju med letoma 2015 in 2017.
Rezultati raziskave potrjujejo, da so v partnerskem odnosu pogosteje nasilni moški kot ženske in da so žrtve intimnopartnerskega umora izključno ženske. Najpogosteje uporabljena sredstva pri dejanju umora so strelno orožje, nož ter predmeti iz kovine, plastike, stekla in lesa. Najpogostejši kraji umora so stanovanjska hiša v naselju, stanovanje v bloku, cesta, ulica ali trg v naselju ter stanovanjska hiša izven naselja.
Rezultati raziskave bi lahko doprinesli k boljšemu razumevanju problematike ter bi lahko predstavljali izhodišče obsežnejšim raziskavam intimnopartnerskega umora v slovenski populaciji za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: diplomske naloge, intimni partner, umor, nasilje, žrtev, povzročitelj
Objavljeno v DKUM: 16.03.2021; Ogledov: 902; Prenosov: 59
Celotno besedilo (1,13 MB) |
8. Forenzična odontologija : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloLara Potrč, 2021, diplomsko delo Opis: Zobje so najtrša struktura v človeškem telesu, ki je odporna na vplive okolja in visoko temperaturo. Zato se ohranijo nedoločen čas po smrti in so uporabni kot metoda identifikacije umrlih ne glede na stopnjo napredovanja poznih mrliških sprememb ali mutiliranja trupla po smrti. S pomočjo značilnosti zob je umrlim mogoče določiti spol, približno starost ter raso.
Enojajčni dvojčki in trojčki imajo lahko enak molekularno genetski zapis, medtem ko se njihovi zobni odtisi medsebojno razlikujejo, saj ima vsak posameznik, podobno kot prstni odtis, edinstvenega, kjer en sam zob v ustni votlini ni enak zobu drugega posameznika.
Forenzična odontologija je ena izmed primarnih metod identifikacije, ki se ukvarja s preučevanjem predsmrtnih in posmrtnih sprememb in značilnostmi zob, ki so uporabne za identifikacijo posameznika, žrtev množičnih nesreč, storilcev kaznivih dejanj s pomočjo analize ugriznega znamenja in določanje starosti mladoletnih živih oseb npr. migrantov.
Zobna identifikacija se pri ohranitvi mehkih tkiv uporablja v kombinaciji z metodama rugoskopije in cheiloskopije. Rugoskopija analizira nebne brazde, cheiloskopija pa analizira linije na ustni rdečini in se večinoma uporablja za dokazovanje prisotnosti ali odsotnosti storilca s kraja kaznivega dejanja.
V Sloveniji je področje forenzične odontologije in delo forenzičnega odontologa relativno nepoznano, zato v delu predstavljam potek identifikacije posameznika na podlagi značilnosti zob ter kot enega od načinov identifikacije storilca kaznivega dejanja s prepoznavo in analizo ugriznega znamenja. Identifikacija žrtev množičnih nesreč in nenavadnih zločinov poteka v sodelovanju forenzičnega odontologa s forenzičnim antropologom in specialistom sodne medicine, ki vsak s svojimi ugotovitvami privede do identifikacije posameznika. Kje se delo enega strokovnjaka začne in drugega konča, je pomembno za razumevanje primerjave njihovega dela ter izobraževanja.
Ključne besede: diplomske naloge, ugrizna znamenja, spol, starost, rasa, migracije
Objavljeno v DKUM: 15.03.2021; Ogledov: 865; Prenosov: 47
Celotno besedilo (2,04 MB) |
9. Razkroj blata iz raztopine po razklopu ilmenita/žlindre v laboratorijski mikrovalovni pečici. : magistrsko deloTomaž Zupanc, 2020, magistrsko delo Opis: V sklopu magistrske naloge smo analizirali vsebnost TiO2 (%) v blatu iz raztopine po razkroju ilmenita in žlindre v vzorcih iz proizvodnje pigmentnega titanovega(IV) oksida v Cinkarni Celje d.d. Različne vzorce blat smo za potrebe določitve vsebnosti TiO2 v blatu razkrajali v odprtem sistemu (digestorij – klasična metoda) ter v zaprtem sistemu v mikrovalovni pečici (nova metoda).
Zaradi dolgotrajnega postopka razkroja blata v digestoriju in škodljivega vpliva na zdravje zaposlenih in okolje smo razvili metodo določevanja vsebnosti TiO2 (%) v mikrovalovnem sistemu, ki je prijaznejša do zdravja zaposlenih ter okolja hkrati pa sprosti čas zaposlenih za opravljanje drugih meritev. Pripravili smo si prežarjeno blato iz raztopine po razkroju ilmenita oz. žlindre. Sledila je določitev vsebnosti TiO2 v blatu v odprtem sistemu, ki se trenutno uporablja za izvajanje meritev v proizvodnji pigmentnega titanovega dioksida. V naslednjem koraku pa smo izvedli razkroje blata v mikrovalovni pečici (zaprt sistem).
Določili smo pogoje razkroja v mikrovalovni pečici: temperatura razkroja, čas razkroja, masa prežarjenega blata pri razkroju ter količina žveplove(VI) kisline.
S statistično obdelavo rezultatov meritev smo ugotovili, da so rezultati vsebnosti TiO2 (%) v blatu določeni z razkrojem v mikrovalovni pečici primerljivi s tistimi, ki smo jih določili po klasičnem, to je odprtem sistemu razkroja.
Metodo razkroja blata v odprtem sistemu, kjer se sprošča velika količina razkrojnih plinov, ki so škodljivi za zaposlene in okolje, lahko zamenjamo z novo metodo razkroja v zaprtem sistemu. V mikrovalovni pečici ostajajo razkrojni plini v vialah, se kondenzirajo in ne izhajajo v okolje, kar zmanjša negativne vplive na zdravje zaposlenih ter okolje.
Ključne besede: Titanov(IV) oksid, žveplova(VI) kislina, razkroj, mikrovalovni sistem, ilmenitno blato in žlinderno blato.
Objavljeno v DKUM: 30.07.2020; Ogledov: 1219; Prenosov: 218
Celotno besedilo (1,69 MB) |
10. Preiskovanje sumov umora z zastrupitvijo : magistrsko deloŠpela Šoba, 2020, magistrsko delo Opis: Umori z zastrupitvami so kazniva dejanja, ki so v primerjavi z drugimi načini umorov redka. Njihovo odkrivanje ni enostavno. Umor z zastrupitvijo ne vzbuja sumov o storjenem kaznivem dejanju. Tudi kraj dejanja in izbor načina umora nista tipična in zahtevata od preiskovalcev drugačne pristope preiskovanja. Umori z zastrupitvijo so se pojavljali že od nekdaj in še danes veljajo za misteriozna kazniva dejanja, ki odpirajo veliko vprašanj. Storilci namesto po klasičnem orožju posežejo po različnih toksičnih snoveh, ki s svojim delovanjem v odvisnosti od njihovega odmerka lahko povzročijo znake, ki sprva spominjajo na začetek neke bolezni, nato pa se simptomi stopnjujejo in na koncu sledi smrt. Vsaka snov, katere odmerek je dovolj velik, je potencialen strup, ki lahko povzroči znake in simptome bolezni ali smrt. To so bodisi farmacevtski izdelki, čistila, pesticidi, kemikalije, strupene rastline ali živali, droge, kemično orožje, težke kovine itd. Storilec strup izbere glede na to, kako težko ga je odkriti v telesu žrtve, oziroma se ga pri obdukciji in s toksikološkimi preiskavami težko zazna in ki v odvisnosti od odmerka povzroči relativno hitro in gotovo smrt. Poleg izbora primernega strupa je za storilca ključen dober načrt in priprava na dejanje. Pri preiskovanju takšnih kaznivih dejanj morajo preiskovalci tesno sodelovati z zdravstveno stroko, ki pri tem igra ključno vlogo. Ugotovitve zdravnikov, ki so bili v stiku z žrtvijo, lahko razjasnijo marsikatero dilemo. Obdukcija in toksikološke preiskave so v primerih umorov z zastrupitvijo ključne in lahko v najbolj idealnem primeru (če ne gre za izjemno težko izsledljiv strup) podajo odgovore na vsa vprašanja o morebitni zastrupitvi. V primerih, ko gre za zastrupitev z redkim strupom, je potrebno sodelovanje z različnimi institucijami in laboratoriji, ki razpolagajo s primerno opremo za odkrivanje in dokazovanje določenega strupa. V Sloveniji so to med drugim Inštitut za sodno medicino, Institut »Jožefa Stefana«, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo itd. Če se sumi o storjenem kaznivem dejanju pojavijo, ko je truplo že pokopano, sledi izkop trupla (ekshumacija) in ponovna obdukcija ter toksikološke preiskave, da bi se ugotovilo pravi vzrok smrti.
Ključne besede: magistrska dela, umor, zastrupitev, kriminalistično preiskovanje, sodna medicina, ekshumacija, redki strupi
Objavljeno v DKUM: 16.06.2020; Ogledov: 1216; Prenosov: 175
Celotno besedilo (1,37 MB) |
