| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga franšize filmov Harry Potter pri razvoju filmskega turizma v Veliki Britaniji
Ina Olup, 2020, diplomsko delo

Opis: Zaključno delo preučuje vlogo franšize filmov o Harryju Potterju pri razvoju filmskega turizma v Veliki Britaniji. Predstavili smo različne definicije pojma filmski turizem, kot ga opisujejo avtorji različnih člankov, njegov razvoj in ga umestili med uspešna komunikacijska ter marketinška orodja destinacije. Uspešen film lahko namreč doseže večje število ljudi kot turistična kampanja in pri gledalcih vzbuja čustva. Nato smo preučili vlogo filmskega turizma v Veliki Britaniji ter ugotovili, da je Velika Britanija že dobro uveljavljena destinacija filmskega turizma. Predstavili smo Veliko Britanijo, njene osnovne demografske in turistične značilnosti ter izpostavili najbolj priljubljene vrste turizma, ki se tam odvijajo, v ospredju pa je še vedno mestni turizem, zaradi destinacij, kot so London in druga večja mesta. Ker v zaključnem delu obravnavamo franšizo filmov Harry Potter, smo vseh osem filmov, igralsko zasedbo in najpomembnejše člene ustvarjanja filma predstavili, povedali pa tudi nekaj o pisateljici knjižnih uspešnic, J. K. Rowling. Prav tako smo znotraj Velike Britanije poiskali najbolj priljubljene lokacije snemanja in turistične atrakcije, povezane s Harryjem Potterjem, ki jih je, kot smo ugotovili, res veliko, delijo pa se na »on-location« in »off-location« filmske destinacije. Franšizo filmov Harry Potter smo umestili tudi v filmski turizem v Veliki Britaniji in ugotovili, da je s svojimi lokacijami snemanja in Warner Bros. studijsko turo dejansko pripomogla k razvoju filmskega turizma v Veliki Britaniji oziroma mu dvignila vrednost in prepoznavnost destinacije. V empiričnem delu zaključnega dela smo pri raziskovanju spletnih strani, povezanih s filmskim turizmom na temo franšize filmov Harry Potter, ugotovili, da obstaja na to temo veliko turističnih proizvodov, vendar se v glavnem atrakcije ponavljajo, v večini primerov pa se trži »off-location« atrakcije: Warner Bros. Studio Tour – The Making of Harry Potter. Izvedli smo ekspertni intervju s profesorjem, ki je eden izmed vodilnih strokovnjakov in raziskovalcev s področja filmskega turizma v Veliki Britaniji. Ta nam je podal svoje poglede na vlogo filmskega turizma v Veliki Britaniji, mnenje o povezavi filmskega turizma in franšize filmov Harry Potter ter o tem, da je film lahko zelo uspešno orodje za komunikacijo in marketing destinacije, kot je Velika Britanija, vendar se lahko pojavi nezadovoljstvo s strani lokalnih prebivalcev in slabosti filmskega turizma na manjših destinacijah. S pomočjo naše raziskave in analize smo lahko odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja ter dobili boljši vpogled v vlogo filmskega turizma oziroma vlogo posameznikov in skupin, ki se s tem ukvarjajo, in franšize filmov Harry Potter pri razvoju filmskega turizma v Veliki Britaniji, kjer so zabeležili veliko, tudi do 200 % povečanje obiskovalcev na filmskih lokacijah.
Ključne besede: filmski turizem, franšiza filmov Harry Potter, komunikacijsko in marketinško orodje, Velika Britanija.
Objavljeno: 04.12.2020; Ogledov: 255; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (4,23 MB)

2.
Prognostic factors of choroidal melanoma in Slovenia, 1986-2008
Boris Jančar, Marjan Budihna, Brigita Drnovšek-Olup, Katrina Novak-Andrejčič, Irena-Hedvika Brovet-Zupančič, Dušica Pahor, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Introduction: Choroidal melanoma is the most common primary malignancy of the eye, which frequently metastasizes. The Cancer Registry of Slovenia reported the incidence of choroid melanoma from 1983 to 2009 as stable, at 7.8 cases/million for men and 7.4/million for women. The aim of the retrospective study was to determinate the prognostic factors of survival for choroidal melanoma patients in Slovenia. Patients and methods: From January 1986 to December 2008 we treated 288 patients with malignant choroidal melanoma; 127 patients were treated by brachytherapy with beta rays emitting ruthenium-106 applicators; 161 patients were treated by enucleation. Results: Patients with tumours thickness < 7.2 mm and base diameter < 16 mm were treated by brachytherapy and had 5- and 10-year overall mortality 13% and 32%, respectively. In enucleated patients, 5- and 10-year mortality was higher, 46% and 69%, respectively, because their tumours were larger. Thirty patients treated by brachytherapy developed local recurrence. Twenty five of 127 patients treated by brachytherapy and 86 of 161 enucleated patients developed distant metastases. Patients of age >/= 60 years had significantly lower survival in both treatment modalities. For patients treated by brachytherapy the diameter of the tumour base and treatment time were independent prognostic factors for overall survival, for patients treated by enucleation age and histological type of tumour were independent prognosticators. In first few years after either of treatments, the melanoma specific annual mortality rate increased, especially in older patients, and then slowly decreased. Conclusions: It seems that particularly younger patients with early tumours can be cured, whereby preference should be given to eyesight preserving brachytherapy over enucleation.
Ključne besede: choroidal melanoma, therapy, brachytherapy, prognostic factors
Objavljeno: 05.04.2017; Ogledov: 467; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (650,78 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
HIPOTEKARNI TRG ZDA V LUČI KRIZE
Simon Olup, 2009, diplomsko delo

Opis: 7 Povzetek Na ameriškem hipotekarnem trgu igra listinjenje pomembno vlogo. Finančne institucije s pomočjo tega postopka najrazličnejše terjatve, med drugim tudi hipoteke, zapakirajo v posebne pakete terjatev. Nato na podlagi teh terjatev izdajo vrednostne papirje, ki jih prodajo investitorjem na trgu. Ti investitorji prihajajo iz vrst investicijskih bank, hedge skladov, pokojninskih skladov, fizičnih oseb itd. Kreditno tveganje se na ta način prenese na investitorje v izvedene vrednostne papirje, hipotekarnim ustanovam pa se omogoči izdajanje novih kreditov. Ko je na trgu zmanjkalo kreditojemalcev, ki ustrezajo pogojem za pridobitev hipotekarnega posojila, so hipotekarne ustanove začele posojati denar tudi drugim, kreditno manj sposobnim strankam. Začela se je era t.i. drugorazrednih hipotekarnih posojil. Sistem je funkcioniral dokler so cene nepremičnin na trgu rasle. Ko so v ZDA po dolgih letih rasti cen nepremičnin, cene le-teh nenadno padle, se je zgodil t.i. domino efekt. Lastniki stanovanjskih hiš niso več odplačevali kreditnih anuitet. Finančne institucije, ki so hipoteke sekuritizirale in vrednostne papirje prodale investitorjem so ostale brez prilivov denarja iz naslova hipotek. Zastavljene nepremičnine so zasegli in jih prodali na trgu. Sčasoma je nepremičninski trg postal preplavljen z nepremičninami, ki so bile na prodaj, kar je generiralo padec njihovih cen. Sekuritizator tako ni mogel poravnati obveznosti do investitorjev, niti ni mogel prodati novih izvedenih vrednostnih papirjev. Investitorji so v paniki množično prodajali vrednostne papirje in tako sprožili padec cen le-teh. Ker so bili ti vrednostni papirji v portfeljih mnogih bank, skladov in drugih finančnih institucij, je njihov padec povzročil velike zdrse številnih borznih indeksov. Tako se je kriza prenesla iz nepremičninskega še na finančni trg.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: hipotekarni trg, listinjenje, izvedeni vrednostni papirji, zadolžnice zavarovane z dolgom, drugorazredna hipotekarna posojila, hipotekarna kriza.
Objavljeno: 16.07.2009; Ogledov: 2378; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (449,61 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici