| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 30
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Digitalna preobrazba vzgojno-izobraževalnih zavodov
Lenart Fajfar, 2022, magistrsko delo

Opis: Digitalizacija spada med najpomembnejše naloge in cilje moderne družbe. Močan zagon in pomen je pridobila med svetovno epidemijo, ki nas je doletela v zadnjih letih. Evropska komisija je obdobje med letom 2021 in 2030 razglasila za evropsko digitalno desetletje. Uspešen proces digitalizacije družbe lahko omogočimo z nadgradnjo digitalne kompetentnosti učencev, kar pa lahko zagotovimo z ustrezno usposobljenim kadrom v izobraževalnih ustanovah. V magistrskem delu smo pripravili pregled digitalnih kompetenc zaposlenih v izobraževanju. Raziskali smo različna orodja za merjenje stopnje digitalnosti izobraževalnih ustanov. Podrobno smo obravnavali orodje SELFIE, ki se je izkazalo za učinkovito in uporabno. Izvedli smo oceno stopnje digitalnosti izobraževalnega zavoda, v katerem so sodelovali vodstvo, zaposleni in učenci. Osnovni vprašalnik smo dopolnili z lastnimi trditvami. Na podlagi rezultatov smo prepoznali kritična in napredna področja ter za njih pripravili akcijski načrt za izboljšavo stopnje digitalnosti zavoda. Vanj smo po področjih zapisali digitalna orodja, ki jih bomo uvedli v svoje delo z učenci in v samo organizacijo učiteljskega zbora.
Ključne besede: digitalizacija, digitalne kompetence, SELFIE
Objavljeno v DKUM: 29.08.2022; Ogledov: 164; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

2.
Razvijanje kompetenc 21. stoletja s pomočjo izdelave računalniških iger : zaključno delo
Jernej Kotnik, 2021, magistrsko delo

Opis: V tej nalogi smo raziskali tako digitalne kot ostale kompetence, ki so pomembne pri poučevanju računalništva. Pogledali bomo različne poznane metode poučevanja računalništva, med katerimi so učenje s pomočjo iger, projektno učenje in raziskovalno učenje. Prav tako bomo pregledali literaturo na temo računalniškega mišljenja in poučevanja računalništva v osnovni in srednji šoli. Pri tem se bomo osredotočili na izobraževalni sistem v Sloveniji, pa tudi v tujini. Predstavili bomo tudi programe, ki lahko pri računalništvu pomagajo pri doseganju višjih kognitivnih ciljev in razvijanju različnih kompetenc. Med temi programi se bomo posebej osredotočili na program GameMaker Studio, na katerem bo temeljil tudi tečaj učenja programiranja. Tečaj bo pomemben del magistrske naloge, v kateri bomo zapisali cilje tečaja ter opisali ciljno skupino in predviden način izvedbe tečaja.
Ključne besede: IKT, računalništvo, GameMaker Studio, programiranje, algoritmično razmišljanje, »game-based learning«
Objavljeno v DKUM: 12.11.2021; Ogledov: 441; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

3.
Izdelava e-učbenika na primeru predmeta Naravoslovje v poklicnih šolah
Sara Cigler, 2016, diplomsko delo

Opis: Osrednji namen te diplomske seminarske naloge je izdelava primera e- učbenika za potrebe predmeta Naravoslovje srednjega poklicnega kemijskega izobraževanja. V uvodnem delu so definirani osrednji pojmi, kot sta e-gradivo in e-učbenik, ter predstavljene različne kategorije e-učbenikov; d-učbenik, r-učbenik in i-učbenik. V nadaljevanju sledi predstavitev osnovnih interaktivnih elementov e-gradiv, ki so bistvenega pomena za vizualizacijo in aktivno vključevanje učencev v sam pouk. Ker je uporaba kakovostnih e-gradiv pri pouku nujna, so v ta namen predstavljeni tudi kriteriji za zagotavljanje kakovosti tovrstnega gradiva, ter pedagoško-didaktične smernice za oblikovanje e-gradiv. V osrednjem delu naloge nadaljujemo z opisom posameznih orodij in postopkov za oblikovanje e-učbenika, na koncu pa so predstavljene nekatere vzorčne strani izdelane e-učne enote i-učbenika.
Ključne besede: IKT, e-učno gradivo, e-učbenik, i-učbenik, interaktivnost, avtorska orodja, oblikovanje i-učbenika, Naravoslovje
Objavljeno v DKUM: 11.03.2021; Ogledov: 588; Prenosov: 0

4.
Učenje programiranja s pomočjo programa Blockly
Peter Zrinski, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski seminarski nalogi je obravnavano učenje programiranja. Podrobneje je predstavljen program Blockly. Glede na stopnje, ki jih Blockly ponuja za učenje programiranja, so ugotovljene prednosti in slabosti učenja programiranja s pomočjo blokov. Prav tako je ugotovljena primernost učenja programiranja s programom Blockly v razredih osnovne šole. Končna ugotovitev kaže, da je program Blockly najprimernejši za učenje programiranja, če učenci še niso bili seznanjeni s tradicionalnim programiranjem.
Ključne besede: učenje, programiranje, osnove, Blockly
Objavljeno v DKUM: 11.03.2021; Ogledov: 933; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (863,69 KB)

5.
Program za pripravo papirnih modelov na podlagi 3D objektov
Damkina Lucija Ditz Pečnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Predstavljen je program Pepakura, ki je namenjen razvijanju virtualnega 3D modela v navodila za gradnjo iz papirja. 3D modeliranje uporabljamo za predstavitev realnih objektov v virtualnem svetu. Obstajajo različne tehnike prenosa objektov iz virtualnega sveta v realnega, najbolj znana je 3D tiskanje. Cenejše pa je sestavljanje papirnih modelov v izbrani 3D obliki. Ne potrebuje specializirane tehnologije in papir je med najcenejšimi materiali. Je pa gradnja iz papirja časovno zahtevna in so zanjo potrebne ročne spretnosti. Predstavljen je tudi primer uporabe v izobraževanju, kjer je papirni izdelek lahko učni pripomoček, ali pa sama priprava modela izboljšuje prostorsko predstavo učencev, gradnja pa izboljšuje koordinacijo in natančnost. Priložena šablona je namenjena tisku in izgradnji zlate ribe (Carassius auratus) v naravni velikosti.
Ključne besede: Papirni model, program, Pepakura, papir, 3D model, karton
Objavljeno v DKUM: 11.03.2021; Ogledov: 665; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (2,80 MB)

6.
Programsko okolje Snap!
Aleš Ploj, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski seminarski nalogi z naslovom "Programsko okolje Snap!" so obravnavani različni načini in poti pri učenju prvih korakov v programiranje. V prvem delu so predstavljeni različni pogledi in definicije programiranja. Opisani so tudi nekateri zelo priljubljeni načini uvoda v programiranje, zlasti pri mlajših učencih. Drugi del podrobneje opisuje enega izmed teh načinov učenja prvih korakov programiranja - to je bločno programiranje (angl. block-based programming). Sledi osrednji del diplomske seminarske naloge, v katerem je najprej na kratko predstavljeno priljubljeno programsko okolje, ki temelji na bločnem programiranju, Scratch, zatem pa še programsko okolje, ki je neke vrste nadgradnja in izboljšava Scratcha. To je programsko okolje Snap!. Obe okolji sta med seboj primerjani z opisanimi bistvenimi razlikami in s podanimi primeri. V zaključnem delu sledi odgovor na osrednje vprašanje te diplomske seminarske naloge: "Katero programsko okolje je bolj primerno za uvod v programiranje pri predmetu Računalništvo v osnovnih šolah? Scratch 1.4 ali Snap! 4.0?"
Ključne besede: programsko okolje, SNAP!, bločno programiranje, Scratch, programiranje
Objavljeno v DKUM: 11.03.2021; Ogledov: 794; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (2,88 MB)

7.
Poučevanje računalništva v osnovni šoli - primerjava kurikulumov izbranih držav
Kaja Beriša, 2020, magistrsko delo

Opis: Računalništvo se kot predmet uvaja v kurikule mnogih držav, saj se sodobna družba vedno bolj zaveda pomena računalništva za to, da bi bila uspešna. Slovenski šolski sistem v osnovni šoli obveznega predmeta računalništvo nima, ponuja le izbirni predmet. V magistrskem delu smo obravnavali in primerjali kurikule predmetov, povezanih z računalništvom, v primarnem izobraževanju šestih evropskih držav. V vsebinski analizi smo posebno pozornost namenili uvajanju računalniškega mišljenja kot ene ključnih kompetenc 21. stoletja. Končna ugotovitev kaže, da Slovenija (slovenski šolski sistem) zaostaja za ostalimi državami in da je pomembno, da se spremembe na področju izobraževanja računalništva pričnejo takoj.
Ključne besede: Kurikul, računalništvo, računalniško mišljenje.
Objavljeno v DKUM: 28.01.2021; Ogledov: 759; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (934,67 KB)

8.
Izobraževalni roboti kot orodje pri poučevanju programiranja za začetnike
Lučka Višnar, 2020, magistrsko delo

Opis: Poučevanje programiranja je pomembno in hkrati zahtevno tako za učitelja kot za učenca. Mnogim posameznikom lahko učenje zaradi značilnosti programiranja predstavlja težavo. Z uporabo izobraževalnih robotov se omogoči grajenje konceptov s področja znanosti in tehnologije, kar se interpretira skozi inženiring ter temelji na matematiki. V tem magistrskem delu se bomo osredotočili na raziskovanje različnih robotov, ki so primerni za uporabo v izobraževanju. V prvem delu bomo prikazali robote in njihov namen uporabe skozi čas, nato bomo predstavili pomen vključevanja robotov v šole ter to podkrepili s koncepti konstruktivizma in konstrukcionizma. Cilj naloge je raziskati izobraževalne robote in poiskati konkretne rešitve, kako le-te vključiti v poučevanje začetnikov v programiranju.
Ključne besede: Izobraževalni roboti, poučevanje programiranja, konstruktivizem, konstrukcionizem.
Objavljeno v DKUM: 13.08.2020; Ogledov: 660; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (3,82 MB)

9.
Izzivi pri prehodu iz blokovnega programiranja v tekstovne programske jezike
Tjaša Kos, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu bomo obravnavali izzive pri prehodu z učenja blokovnega programiranja na tekstovno programiranje v osnovnih šolah. Večina šol v zgodnjem poučevanju programiranja uporablja blokovne sisteme za programiranje, ki so se v dosedanjih raziskavah izkazali za uspešne. V nadaljevanju poučevanja sledi prehod na tekstovne programske jezike, ki se močno razlikujejo od blokovnih. Pri prehodu se učenci in učitelji srečujejo s številnimi težavami, v ta namen pa so razvili tudi veliko možnih rešitev, ki lahko prehod olajšajo. Cilj magistrskega dela je ugotoviti, kateri izzivi in težave se pojavljajo ob prehodu ter kakšni predlogi in rešitve že obstajajo z namenom zmanjševanja teh težav.
Ključne besede: Blokovno programiranje, tekstovno programiranje, programski jeziki, prehod, poučevanje programiranja
Objavljeno v DKUM: 30.07.2020; Ogledov: 712; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

10.
Razvoj in validacija kurikuluma za prostorsko usposabljanje z uporabo programske opreme za dinamično geometrijo na nivoju univerzitetnega izobraževanja
Maja Katarina Tomić, 2020, doktorska disertacija

Opis: Prostorske sposobnosti, ki jih Linn in Petersen opisujeta kot "spretnost za zastopanje, preoblikovanje, ustvarjanje in priklic simboličnih nejezikovnih informacij" (Linn & Petersen, 1985), se kot take ne poučujejo v šolah. Prepušča se jih naravnemu razvoju in s pomočjo nekaterih dejavnosti v otroštvu, ki so se pokazale, da so prediktorji zelo razvitih prostorskih sposobnosti (Sorby & Baartmans, 2000). Kljub temu je bil pomen visoko razvitih sposobnosti študentov STEM (znanosti, tehnologije, inženiringa in matematike) znanstveno dokazan (npr. Gohm, Humphreys, & Yao, 1998; Humphreys, Lubinski, & Yao, 1993; Lohman, 1988, 1994a, 1994b; Smith, 1964), kar neposredno nakazuje, da lahko prostorske sposobnosti pomembno vplivajo na uspeh ne le študija predmetov STEM, temveč tudi na uspeh v STEM karieri. Glavna hipoteza naše raziskave je bila: „prostorske sposobnosti je mogoče izboljšati s posebej razvitim programom z uporabo računalniškega programa Geogebra v obdobju najmanj enega meseca. Glede na prejšnje raziskave bodo izboljšane prostorske sposobnosti študentom predstavljale temelj za uspeh pri njihovem študiju in tudi v prihodnosti. " V naši raziskavi je bil uporabljen računalniški program GeoGebra kot glavno orodje za razvijanje prostorskih veščin. Eksperimentalno skupino je sestavljalo 35 moških (67,3%) in 17 žensk (32,7%), medtem ko je bilo v kontrolni skupini 33 moških (63,5%) in 19 žensk (36,5%). Vsi udeleženci so študirali na Fakulteti za naravoslovje in izobraževanje v Mostarju, Bosna in Hercegovina, s tem da so obiskovali različne študijske programe. Statistično značilna korelacija med točkami eksperimentalne skupine na začetnem in končnem preskusu prostorskih sposobnosti Smith in Whetton (1988) pomeni znaten skok v uspešnosti, ki ga v takšnem merilu lahko pripišemo le učinku eksperimentalnega programa (r = 0,833 ; p <0,01). Zato lahko trdimo, da je bila potrjena hipoteza 4, to je „razlike med začetnim in končnim preskušanjem prostorskih sposobnosti v eksperimentalni skupini so statistično pomembne“. Ugotovljena je bila tudi statistično pomembna povezava med rezultati kontrolne skupine na začetnem in končnem testu Smith in Whetton (1988) (r = 0,952; p <0,01). Čeprav razlika v njihovih povprečnih ocenah ni tako velika kot pri poskusni skupini, je to mogoče razložiti z učinkom treninga. Vendar pa je empirično dokazano, da ni mogoče ustvariti tako velikih razlik v rezultatih z uporabo metode testnega treninga (Zarevski, 2000). Ugotovljena je bila tudi statistično pomembna korelacija med rezultati eksperimentalne skupine na začetnem testu Smith in Whetton (1988) ter končnem prostorskem testu Newtona in Bristola (2009) (r = 0,474; p <0,01) ter med končnim testom Smith in Whetton (1988) ter končnim testom Newton in Bristol (2009) (r = 0,576; p <0,01), kar je mogoče razložiti tudi z učinkom eksperimentalnega programa. Zanimivo je, da smo med skupno oceno na končnem prostorskem preizkusu Newtona in Bristoll (2009) in povprečno oceno matematike našli statistično pomembne korelacije med povprečno oceno matematike v srednji šoli in vsemi rezultati katere koli od obeh skupin. (r = 0,272; p <0,05) in posebej med oceno eksperimentalne skupine (r = 0,392; p <0,05), ki pa je ni mogoče upoštevati, saj je upoštevanje rezultatov na končnem testu v najboljšem primeru nesmiselno. Zato lahko trdimo, da pomožna hipoteza 2, „znanje, pridobljeno med srednješolskim izobraževanjem, nima statistično pomembnega vpliva na razlike med uspešnostjo učencev v eksperimentalni skupini“, ni bilo potrjeno.
Ključne besede: eksperimentalni program, GeoGebra, izboljšanje prostorskih sposobnosti, prostorske sposobnosti
Objavljeno v DKUM: 30.07.2020; Ogledov: 729; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici