1. Ocenjevanje tveganja za destruktivno vedenje zaprtih obsojencev : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostMaša Splichal, 2024, diplomsko delo Opis: Ocena tveganja je skozi leta raziskovanja postala ključen podatek pri odločitvah sodišča o primerni kazni storilcev kaznivih dejanj. Raziskovalci so skozi leta izpostavili ključne dejavnike tveganja za kriminalno vedenje, ki so razdeljeni glede na različne dejavnike, kot so na primer spol, starost in vrsta kaznivega dejanja. Razvila so se tudi orodja, ki so v pomoč pri sestavi ocene tveganja. Z oceno tveganja želimo zmanjšati oziroma preprečiti predvidena kazniva dejanja, zato so za obsojence na podlagi ocene tveganja narejeni osebni načrti, ki odločajo o dolžini kazni in kakšnega nadzora bo obsojeni deležen med prestajanjem kazni. V diplomskem delu smo opredelili ključne besede, našteli dejavnike tveganja, opisali nasilje v zaporu in pojasnili, kakšen je slovenski zaporski sistem. Nato smo opisali sedem orodij, ki so najbolj razširjena pri ugotavljanju nasilnega vedenja med prestajanjem kazni in potem, ko so odpuščeni iz institucij za prestajanje kazni. Ta orodja so HCR-20, SAVRY, SAPROF-YV, VRAG, STATIC-99R, RASP in RisCanvi. Nazadnje smo opisali tri raziskave. Po pregledu le-teh smo ugotovili, da so ocene tveganja lahko uporabne in so zmerno oz. srednje učinkovite, vendar lahko prihaja do napak. Prav tako smo ugotovili, da so mladost, vpletenost v tolpe in predhodna kazniva dejanja veliki dejavniki tveganja za nasilno vedenje v institucijah za prestajanje kazni. Pomembno vlogo pa imajo tudi zaposleni v zavodih za prestajanje kazni, saj lahko s svojim odnosom do zapornikov pomagajo pri sami resocializaciji in varnosti v institucijah.
Ključne besede: obsojenci, destruktivno vedenje, ocena tveganja, dejavniki tveganja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 14.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 21
 Celotno besedilo (1,89 MB) |
2. Napake v spominu in pričanje na sodišču : magistrsko deloSara Marija Loparič, 2024, magistrsko delo Opis: Napake spomina so zapleteni pojavi, ki se prepletajo s pravnimi, družbenimi in kulturnimi vidiki ter močno vplivajo na dojemanje resnice, pravice in kolektivnega spomina. V pravnem kontekstu je pričanje očividcev temeljni dokaz, vendar je dovzetno za različne oblike napak, vključno z napačno identifikacijo, kontaminacijo spomina in sugestibilnostjo. Zanašanje na pričanje očividcev v pravnih postopkih predstavlja velik izziv, saj lahko izkrivljanje spomina in pristranskost privedeta do krivičnih obsodb in sodnih zmot. Lažni spomini, ki jih pogosto oblikujejo tehnike zasliševanja, družbeni pritisk in predstavljanje zavajajočih informacij, lahko privedejo do napačnih priznanj, kar še dodatno otežuje iskanje pravice. Pravni sistemi se spopadajo z izzivom ocenjevanja zanesljivosti pričanja očividcev in preprečevanja, da bi napake v spominu spodkopale celovitost sodnih izidov. Kulturni in družbeni dejavniki imajo ključno vlogo pri oblikovanju spominskih procesov in vplivajo na dovzetnost za napake v spominu. Kulturna prepričanja, kolektivne pripovedi in družbene norme lahko vplivajo na kodiranje, shranjevanje in priklic spomina, zaradi česar se natančnost spomina v različnih kulturnih skupinah razlikuje. Prepletanje napak v spominu s pravnimi, socialnimi in kulturnimi vidiki predstavlja zapletene izzive in priložnosti za reševanje vprašanj, povezanih z natančnostjo in zanesljivostjo spomina. Razumevanje vloge spominskih napak v teh kontekstih je bistveno za spodbujanje pravičnosti, odgovornosti in zgodovinske resnice. Pravni, družbeni in kulturni sistemi se morajo spoprijeti z zapletenostjo točnosti spomina in hkrati podpirati načela pravičnosti, integritete in vključenosti. S prepoznavanjem vpliva kognitivnih, družbenih in kulturnih dejavnikov na spominske procese lahko zainteresirane strani razvijejo strategije za ublažitev spominskih napak, povečanje natančnosti spomina in spodbujanje večjega zaupanja v pravne, družbene in zgodovinske pripovedi. Končno je za obravnavo napak v spominu potreben multidisciplinarni pristop, ki združuje spoznanja psihologije, nevroznanosti, prava, sociologije in kulturnih študij. V zaključni nalogi smo se osredotočili na različne vrste napak v spominu in njihove posledice. Namen je preučiti vpliv čustev in stresa na natančnost spomina ter raziskati, kako se težave s spominom pojavljajo v teh situacijah, preučiti dejavnike, ki vplivajo na zanesljivost pričanja in sodnih procesov, povezanih s spomini, oceniti strategije za izboljšanje natančnosti spomina in preprečevanje napak.
Ključne besede: pričanje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (2,01 MB) |
3. Vpliv družbe na zlorabo drog posameznika : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeLuka Šubic, 2024, diplomsko delo Opis: Cilj diplomske naloge je objasniti kakšen vpliv ima družba, na vpliv zlorabo drog posameznika. Predvsem sem se skoncentriral na vpliv družbe, katero si posameznik izbere sam, oziroma na družbo njegovih vrstnikov, posvetil pa sem se tudi na vpliv družine, ter okolja v katerem je posameznik odraščal. Navkljub vsem znanjem ter obveščanjem o učinku drog, predvsem mladostniki še vedno v velikem številu uporabljajo prepovedane droge, predvsem zaradi vpliva družbe, ter njenih dejavnikov. Pri tem imajo velik vpliv družbeni pritiski, saj se njihove vrednote vrtijo okoli njih, veliko posameznikov uživa prepovedane droge, da bi pred njihovimi vrstniki, oziroma družbo izpadli »kul«.
V teoretičnem delu sem se dotaknil mladostnikov, ter vpliva družbe na njihov razvoj. V nadaljevanju so opisane lastnosti droge, oziroma kaj droge pravzaprav so , ter kaj pravzaprav posameznika privlači, oziroma kakšen je njegov namen uživanja prepovedanih drog. Razložil sem znake odvisnosti in se skoncentriral tudi na programe zdravljenja zasvojenosti ter vsesplošne pomoči odvisnikom in s tem poskušal razbiti stigmo, da se odvisnikom, ne da pomagati. V eperičnem delu sem imel za bolj podrobno analizo obravnavanje tematike in raziskovalni vprašanji, pogovor z strokovnjakom ter s posameznikom, kateri je na lastni koži izkusil zlorabo drog ter posledice le teh, z mano je delil svoje izkušnje, oziroma zgodbe, katere so ga pripeljale do odvisnosti. Njegova izkušnja mi je razširila moja obzorja razumevanja posledic, razlogov, o zasvojenosti z drogo ter vpogled v njihove težave. Na koncu sem napisal razpravo, ki temelji na teoriji in na mnenjih intervjujancev. V zaključku je podana kritika na diplomsko nalogo.
Ključne besede: droge, družba, vrstniki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (733,52 KB) |
4. Neprimerno vedenje zaposlenih v vrtcu - postopek prijave in posledice : magistrsko deloKaja Juras, 2024, magistrsko delo Opis: Nasilje je močno prisotno v naši družbi, na žalost se tudi v vzgojno-izobraževalnih institucijah oz. vrtcih srečujemo z različnimi vrstami in oblikami nasilja ter drugimi oblikami neustreznega oz. celo kaznivega vedenja odraslih nad otroki. Govorimo o institucionalnem nasilju – nasilno, neustrezno vedenje s strani zaposlenih (psihično, fizično, spolno nasilje, zanemarjanje …), ki ga je treba obravnavati in prijaviti. Prijavo lahko poda drug zaposlen, starši vrtčevskih otrok oz. druga odrasla oseba, o nasilju pa lahko otroci spregovorijo tudi sami. Kadar govorimo o nasilju nad otroki in zlorabah, se moramo zavedati, da otroci sami še ne vedo, kaj je prav in kaj ne, ter da se pred tem ne morejo zaščititi sami, zato je to naša naloga, naloga odraslih, da se zanje postavimo in jih zavarujemo ter jim s tem omogočimo lepo otroštvo in nadaljnje življenje.
V magistrskem delu je predstavljeno neprimerno vedenje zaposlenih v vrtcu in pojem institucionalno nasilje. Opisane so vse pojavne oblike nasilja nad otroki s strani strokovnih delavcev in posledice, ki jih nasilje pusti na otrocih. Predstavljene so otrokove pravice in druga zakonodaja, ki ščiti otroke in kaznuje storilce. Pregledali smo tudi, kdo vse se lahko zaposli v vrtcu, kakšni so potrebni pogoji, ki jih je za to delo treba izpolnjevati, in kdo so povzročitelji nasilja ter drugih oblik neprimernega vedenja v vrtcu. V zaključnem delu je predstavljeno še, kako institucije v takšnih primerih nasilja ukrepajo, kako poteka postopek prijave in obravnave nasilja ter kakšne so lahko sankcije za zaposlene. Na koncu pa sta opisana še dva primera nasilnega vedenja, celoten postopek in izrečene sankcije.
Ključne besede: neprimerno vedenje, postopki prijave, sankcije, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (891,95 KB) |
5. Vpliv zaporne kazni na psihološko stanje in vedenje zapornikov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTaja Fröhlich, 2024, diplomsko delo Opis: Zapor ima pogosto negativne posledice na duševno, telesno in socialno stanje zapornikov. Zapori in razmere v zaporih se po svetu zelo razlikujejo, a na vsakem posamezniku zagotovo pustijo posledice. Prilagajanje na zaporniško okolje je kompleksen proces, ki lahko povzroči psihološki pritisk, še posebej pri zapornikih, ki kazen prestajajo prvič. Dejavniki, kot so izolacija, ločitev od družine, izguba svobode ter izpostavljenost stresu, močno vplivajo na njihovo psihološko stanje in vedenje, kar vodi v višjo stopnjo duševnih motenj v primerjavi s splošno populacijo. Stanje dodatno poslabšajo še okoljski dejavniki, kot so izpostavljenost nasilju, strog režim in slaba oskrba. Zaporniško okolje pa ne vpliva na posameznika le med prestajanjem kazni, vendar tudi na posameznikovo reintegracijo po izpustitvi, zato je obravnava in rehabilitacija zapornikov zelo pomembna. Po izpustitvi se nekdanji zaporniki soočajo z ovirami, kot so zmanjšan družbeni status, predsodki in težave pri prilagajanju na vsakdanje življenje. Psihološki vplivi, kot so krivda, dolgočasje in sovražnost do družbe, otežujejo socialne odnose in iskanje zaposlitve. Ker želimo zmanjšati povratništvo in zapornikom omogočiti uspešno reintegracijo v družbo je pomembno, da zaporniki prejmejo ustrezno oskrbo in rehabilitacijo. Sodobni rehabilitacijski programi vključujejo izobraževanje, poklicno usposabljanje in zdravljenje, kar zapornikom pomaga pri »novem začetku«.
Ključne besede: zaporniki, zaporna kazen, psihološko stanje, vedenje, rehabilitacija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,22 MB) |
6. Obvladovanje stresa pri delu v varnostnih poklicih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeLuka Strel, 2024, diplomsko delo Opis: V današnjem svetu se skoraj vsaka zaposlitev sooča z različnimi ravnmi stresa, ki vpliva na dobrobit zaposlenih. Ne glede na panogo ali delovno mesto so zaposleni vsakodnevno izpostavljeni različnim virom stresa, kar lahko vpliva na njihovo psihično in fizično zdravje. Stres na delovnem mestu je globalno prepoznan kot glavni vir stresa za mnoge zaposlene. Pogosto se zgodi, da se vodstvo ni pripravljeno soočiti s stresom, ki ga doživljajo njihovi zaposleni, kljub temu, da so oni tisti, ki ga lahko zmanjšajo. Sposobnost obvladovanja stresa je postala ključna za uspeh na delovnem mestu, saj stres lahko zmanjša produktivnost, vpliva na kakovost dela in poveča verjetnost izčrpanosti. Vsak posameznik mora razviti učinkovite strategije za spopadanje z obremenitvami, medtem ko morajo organizacije zagotavljati podporno okolje, ki omogoča zaposlenim, da se uspešno soočajo z izzivi brez nepotrebnega stresa. Zaposleni, ki so opremljeni z orodji za obvladovanje stresa, lahko bolje uravnavajo svojo delovno obremenitev in dosežejo boljše rezultate. Poleg tega organizacije, ki vlagajo v programe za obvladovanje stresa in spodbujajo odprto komunikacijo, lahko izboljšajo delovno vzdušje, kar vodi v večjo učinkovitost, zadovoljstvo in dolgoročni uspeh. S skupnimi prizadevanji za obvladovanje stresa se lahko ustvarijo boljši delovni pogoji, kar vpliva na celotno organizacijo in prispeva k boljši kakovosti življenja zaposlenih. V diplomskem delu smo raziskali, kako stres vpliva na zaposlene v varnostnih poklicih in katere strategije lahko pomagajo pri njegovem obvladovanju. Ugotovili smo, da je uspešno obvladovanje stresa naloga tako posameznikov, kot tudi organizacij. Zaposleni morajo sami poiskati rešitve za obvladovanje stresa, organizacije pa jim morajo pri tem nuditi ustrezno podporo, ki bo omogočala zaposlenim, da se učinkovito spopadejo z vsakodnevnimi izzivi.
Ključne besede: obvladovanje stresa, varnostni poklici, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (980,28 KB) |
7. Vpliv psihoaktivnih substanc na delovanje spomina pri pričanju : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloJerca Oman, 2024, diplomsko delo Opis: Tekom diplomske naloge se soočamo s problematiko vpliva psihoaktivnih substanc na delovanje spomina pri pričah. Ker so izjave prič eden izmed najbolj pomembnih dokaznih gradiv v kazenskih postopkih, lahko priče pod vplivom psihoaktivnih substanc reševanje primerov precej otežijo. Opite ali drogirane priče se navadno pred sodiščem izkažejo za veliko bolj nezanesljive kot trezne priče, običajno pa količina zaužite substance dejansko ni relevantna. Pravilnost in resničnost podanih informacij sta za preiskovalce ključni, saj izjave prič močno vplivajo na usodo vpletenih v kazenske primere, zato se je potrebno izogniti napakam, ki privedejo do morebitnih napačnih obtožb.
Osredotočili smo se na to, kako različne vrste psihoaktivnih substanc, kot so depresorji, stimulansi, opioidi, psihedeliki in kanabinoidi, vplivajo na zanesljivost in natančnost pričevanj v pravnem kontekstu. V diplomskem delu podrobno preučimo vso literaturo tega področja, z namenom ugotoviti, kako te substance vplivajo na kratkoročni in dolgoročni spomin ter kako lahko izkrivljajo zaznavanje in priklic dogodkov. Sprva se posvetimo dejanskemu delovanju spomina in razdelimo psihoaktivne substance na pet osnovnih skupin glede na njihove učinke na človeško telo. Kasneje se osredotočimo na njihove učinke na delovanje možganov in v nadaljevanju raziščemo, s katerimi težavami se pravosodni sistem sooča pri obravnavi prič, ki so bile v času kaznivega dejanja pod vplivom psihoaktivnih substanc.
V delu zajamemo različne študije, ki temeljijo na preučevanju učinkov različnih substanc na človeško telo in njihovega vpliva na odločitve sodnikov in porote. Postopki za obravnavo alkoholiziranih ali drogiranih prič v večini držav niso standardizirani, zato se pojavlja vedno več vprašanj glede obravnave tovrstnih prič in postopanja v omenjenih primerih. V sklepu diplomskega dela se zato osredotočimo na smernice za boljšo in pravičnejšo obravnavo takšnih primerov. Naloga tako prispeva k boljšemu razumevanju te kompleksne teme in spodbuja k izboljšanju postopkov za obravnavo prič pod vplivom psihoaktivnih substanc.
Ključne besede: psihoaktivne substance, spomin, pričanja, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (593,40 KB) |
8. Critical review of the use of the Rorschach in European courtsIgor Areh, Fanny Verkampt, Alfred Allan, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: In relation to the admissibility of evidence obtained using projective personality tests arose in F v. Bevándorlási és Állampolgársági Hivatam (2018). The Court of Justice of the European Union has held that an expert's report can only be accepted if it is based on the international scientific community's standards, but has refrained from stipulating what these standards are. It appears timely for European psychologists to decide what standards should be applied to determine whether or not a test is appropriate for psycholegal use. We propose standards and then apply them to the Rorschach because it was used in this case and is an exemplar of projective tests. We conclude that the Rorschach does not meet the proposed standards and that psychologists should abstain from using it in legal proceedings even in the absence of a clear judicial prohibition.
Ključne besede: psychology, law, forensic assessment, courts, professional standard, ethics, evidential value, acceptability, projective test, Rorschach
Objavljeno v DKUM: 06.08.2024; Ogledov: 87; Prenosov: 6
Celotno besedilo (839,17 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Posttravmatska stresna motnja med zaporskimi delavci : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeLucija Justin, 2024, diplomsko delo Opis: Zaporski delavci se pri svojem delu soočajo z mnogimi stresnimi situacijami, ki lahko pri delavcu povzročijo prekomeren psihološki odziv ali travmo. Zato je delo zaporskih delavcev »idealno« za razvoj posttravmatske stresne motnje. V diplomskem delu sem raziskala posttravmatsko stresno motnjo, pogostost pojava posttravmatske stresne motnje med zaporskimi delavci, preventivne ukrepe in načine preprečevanja nastanka motnje in tudi načine soočanja in zdravljenja, ko pride do pojava posttravmatske stresne motnje pri zaporskih delavcih. Ugotavljala pa sem tudi na kakšen način, če jim, kadru po slovenskih zaporih pomagajo pri soočanju s travmatičnimi dogodki in kako lahko travmatizacijo na delovnem mestu preprečimo.
Cilj diplomske naloge je dobiti predstavo o tem, kako pogost je pojav posttravmatske stresne motnje med zaporskimi delavci in kako se s tem pojavom zaporski delavci soočajo. Velika fluktuacija zaporskega kadra je velik problem, k kateremu pripomorejo veliki psihološki napori pri delu, ki negativno vplivajo ne samo na osebje pač pa tudi na rehabilitacijo zaprtih oseb, ki pa je eden izmed glavnih ciljev zaporskega sistema.
Ugotovitve diplomske naloge kažejo, da pravosodni policisti v slovenskih zaporih niso deležni pshološke pomoči ali pa je ta na voljo v zelo omejenih okoliščinah kar kaže na pomanjkanje zavedanja pomembnosti dobrega psihičnega stanja zaposlenih v zaporskem sistem.
Ključne besede: posttravmatska stresna motnja, zaporski delavci
Objavljeno v DKUM: 30.07.2024; Ogledov: 178; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1013,19 KB) |
10. 25. dnevi varstvoslovja, Portorož, 12. in 13. junij 2024 : zbornik povzetkov2024, druge monografije in druga zaključena dela Opis: Prispevki 25. konference Dnevi varstvoslovja prinašajo strokovni in znanstveni premislek o načinih in virih za zagotavljanje varnosti sodobne družbe. V zborniku so zbrani napovedniki šestih okroglih miz in sedeminpetdesetih povzetkov, v katerih se avtorji lotevajo tematik informacijske varnosti, državnega, zasebnega in lokalnega vidika zagotavljanja notranje varnosti, proučevanja in preprečevanja različnih oblik nasilja, preiskovanja kaznivih dejanj, kriminologije, penologije in drugih aktualnih varnostnih izzivov sodobne družbe.
Ključne besede: Dnevi varstvoslovja, varstvoslovje, varnost, policijska dejavnost, kriminologija, kriminalistika, informacijska varnost, penologija
Objavljeno v DKUM: 11.06.2024; Ogledov: 197; Prenosov: 42
Celotno besedilo (2,64 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
