| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 339
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Ugotavljanje laži : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Rok Koletič, 2024, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu so obravnavani različni vidiki laganja, vključno z opredelitvijo laži, razlogi za laganje, lastnostmi dobrih lažnivcev ter besednimi in nebesednimi znaki laganja. Raziskave kažejo, da obstajajo različne definicije laganja ter vplivi možganov in fizioloških manifestacij na proces laganja. Različni motivi za laganje so opisani kot zaščita čustev, izogibanje kazni, samozaščita, prizadetost drugih ter tudi pozitivna povezava nekaterih vrst laži z drugimi kognitivnimi sposobnostmi. Ugotavlja se tudi lastnosti dobrih lažnivcev, vključno z manipulacijo, igralništvom, izraznostjo, telesno privlačnostjo, izkušnjami, samozavestjo, zgovornostjo, izvirnim razmišljanjem in drugimi. Raziskave kažejo, da so odkrivanje in interpretacija laži kompleksni procesi, ki temeljijo na besednih in nebesednih znakih ter, da je natančnost odkrivanja laži splošno nizka. Zaključno delo prav tako opisuje tehnike za ugotavljanje laganja in da so te metode uporabn, za preiskave v kontekstu forenzičnih in zasliševalnih situacij, vendar imajo omejitve in niso popolne. V zaključnem delu smo z raziskovalnimi vprašanju prišli do ugotovitev, da zgolj z neverbalnimi znaki ne moremo ugotoviti ali nekdo laže ali ne. Ugotovili smo tudi, da se čustva izražajo z neverbalnimi znaki. Ljudje z višjo čustveno inteligenco pa lažje nadzorujejo svoja čustva, kar pomeni, da je uhajanje čustev preko neverbalnih znakov manjše, zaradi tega pa je pri ljudeh z višjo čustveno inteligenco težje zaznati laganje.
Ključne besede: laži, tehnike ugotavljanja laži, čustva, neverbalni znaki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.02.2024; Ogledov: 56; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (920,25 KB)

2.
Vpliv travmatičnih dogodkov iz otroštva na razvoj prestopniškega vedenja : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Eva Kajbič, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali vpliv travmatičnih dogodkov iz otroštva na razvoj prestopniškega vedenja. Travme v otroštvu imajo negativne učinke katerih posledice se kažejo v različnih oblikah. Glavna posledica je navadno razvoj prestopniškega vedenja. Namen diplomskega dela je ugotoviti kakšno vlogo imajo travmatični dogodki iz otroštva na razvoj prestopniškega vedenja in kako se le ti razlikujejo na spol. Uporabili smo deskriptivno metodo dela pri kateri smo naredili pregled literature. Uporabili smo slovensko in angleško literaturo, ki se nanaša na našo temo. Rezultati kažejo, da travmatični dogodki v otroštvu vplivajo na razvoj prestopniškega vedenja ter da se pri spolu pojavljajo razlike. Razlike so vidne predvsem v vrstah travme posledično pa se kažejo tudi v prestopniškem vedenju. Zlorabe v otroštvu puščajo na mladostnikih ogromen vpliv. Ugotovljene so bile razlike med moškimi in ženskami, ki se kažejo v različnem prestopniškem vedenju. Mladostniki, fizično ali spolno zlorabo kažejo v prestopniškem vedenju kot je zloraba psihoaktivnih substanc, uporaba agresije za reševanje problemov, pretepanje svoje družine ter spolno prestopništvo predvsem pri tistih, ki so bili kot otroci spolno zlorabljeni, mladostnice pa posledice travme kažejo kot občutek viktimizacije in zlorabe psihoaktivnih substanc.
Ključne besede: travme, zlorabe, otroštvo, prestopniško vedenje, mladostništvo, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.12.2023; Ogledov: 210; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

3.
Vloga vojaškega psihologa : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Teja Hrovat, 2023, diplomsko delo

Opis: ˝Vojna je obdobje, ko se med seboj pobijajo ljudje, ki se sploh ne poznajo, in sicer na povelje tistih, ki se med seboj zelo dobro poznajo, a se pustijo pri miru˝. (Valery, 1962). Vojna je torej uničevalna sila, ki ljudi ˝lomi˝ bolj, kot je razvidno iz statistike. Večina pripadnikov oboroženih sil (v nadaljevanju pripadniki OS), te doživete izkušnje odrine v podzavest in poskuša normalno zaživeti. Veterani in aktivni pripadniki OS brazgotine dobro prikrijejo, razlogi za to pa so: - strah, da bodo označeni kot slabiči; - prepričanje, da tega ne more razumeti nihče, ki vojne ni osebno izkusil; - prepričanje, da to nikogar ne zanima. V primeru, da govorimo samo o aktivnih pripadnikih OS, je psihična motnja skoraj enako kot ˝karierni samomor˝. Vojna zaznamuje ljudi in jih spremeni, pa naj gre za vojake, taboriščnike ali tiste ljudi, ki se jih grozote sploh niso neposredno dotaknile (Jazbec, 2016). Nasilje v času vojnega stanja, ki ga udeleženi doživijo, lahko vpliva tudi na svojce žrtev in celo na psihologe, ki se ukvarjajo s to problematiko, pa naj bo to problematika iz področja svetovanja, klinične, eksperimentalne, humanistične ali organizacijske psihologije. Večina sodobnih vojska ima dobro razvito in učinkovito psihološko službo. A kljub vsej sodobni tehnologiji, je človek, kot dejavnik v oboroženem boju, tisti, ki obvladuje čas in prostor. Vojna ima v družbeni zavesti ambivalentni pomen. Po eni strani se enači s pogumom in preizkusom volje človeka in naroda, po drugi pa je sinonim za trpljenje in smrt. Nobena vojna namreč ne temelji na racionalni logiki. O vojni in njenih vzrokih obstaja ogromno knjig in zapisov, a vedno jo povzročijo ljudje sami. Ne glede na zle ali dobre namene, je vojna nekaj, kar počnejo ljudje in ne nekaj, kar se zgodi samo. V času, ko se vse okoli nas res hitro spreminja, je izražena potreba po priznanju, da so spremembe v zadnjih desetletjih prinesle velik premik v smislu, kako ljudje svet vidijo.
Ključne besede: vojaški psihologi, vojaška psihologija, vojaki, vojska, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.11.2023; Ogledov: 216; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

4.
Uporaba steroidov in psihoaktivnih substanc v vojskovanju : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Črt Likar, 2023, diplomsko delo

Opis: Kako zmagati v vojni, je vprašanje, ki so si ga vojaki in vojskovodje zastavljali skozi celotno človeško zgodovino. Vojske so se tako posluževale vseh mogočih strategij, taktik in tehnologij, ki bi jim dale prednost na bojišču. Diplomsko delo govori o relaciji med vojskovanjem in prepovedanimi substancami. Pojma sta skozi zgodovino nastopala v mnogo različnih razmerjih, od vojn za droge pa do vojne proti drogam. Posebej zanimivo in neznano je področje uporabe prepovedanih substanc v vojni. Skozi človeško zgodovino skoraj ni bilo konflikta, pri katerem vsaj ena izmed strani ni posegala po uporabi psihoaktivnih in drugih substanc. Njihovo uporabo lahko v grobem delimo na dva načina. Prvi je uporaba teh substanc po odobritvi in nadzoru nadrejenih, drugi način pa predstavljajo substance, po katerih pripadniki neregularnih in regularnih vojaških enot posegajo brez strokovnega nadzora. Namen uporabe je seveda različen. Pri nadzorovani uporabi substanc pripadnikov regularnih vojsk gre izključno za izboljšanje sposobnosti vojakov in njihovih psihofizičnih lastnosti. Tak način uporabe je strogo reguliran in uporabljen pod posebnimi pogoji v redkih državah. Pri drugem načinu pa gre za vojake neregularnih in pa regularnih enot, ki te substance zlorabljajo brez nadzora, z namenom bega pred realnostjo, stimulacije in novačenja novih članov. Posebej sporno je področje novačenja otrok pri neregularnih enotah. Danes je vojakom na bojišču na voljo več različnih substanc kot kdajkoli prej. V vojaškem kontekstu zato uporaba teh snovi odpira mnoga etična in moralna vprašanja, saj gre v večini primerov za ilegalne substance, ki so kot take v družbi regulirane ali pa strogo prepovedane. Tudi v prihodnje bodo te substance igrale pomembno vlogo, pa naj gre za nadzorovano ali nenadzorovano uporabo. Kakšen bo odnos do uporabe teh substanc v vojskovanju, pa bo odvisno predvsem od pogleda širše družbe.
Ključne besede: vojskovanje, steroidi, psihoaktivne substance, odvisnosti, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.10.2023; Ogledov: 258; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

5.
Učinki osamitve na mentalno zdravje zapornikov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Angelina Moćić, 2023, diplomsko delo

Opis: Osamitev je oblika kaznovanja, ki so jo uporabljali že vrsto let pred nami. Je kazen, s katero je človeku odvzet vsak človeški stik, omejeni so skoraj vsi njegovi čuti, saj so celice v katerih preživljajo 23 ur na dan, majhne, temne in velikokrat nehigienične. Mnogi v takšnih pogojih preživijo tedne, mesece ali celo leta, kar pa na njih pusti resne psihološke, kakor tudi fizične posledice, prav zato je namen tega zaključnega dela analizirati učinke osamitve na mentalno zdravje zapornikov. S pregledom literature so preučeni izsledki predhodno izvedenih študij o učinkih samice na zapornike. Uporabljena metodologija je vključevala analizo literature iz prejšnjih raziskav na tem področju. Ugotovljeno je, da so negativni učinki osamitve na mentalno zdravje zapornikov očitni. Duševno zdravje zapornikov v osamitvi je bilo slabše kot duševno zdravje zapornikov v splošni populaciji, tisti, ki so v osamitvi preživeli dlje časa, pa so imeli hujše psihične posledice. Posledice ugotovitev so pomembne ne le za zapore, temveč za socialne, politične in kazenskopravne sisteme na splošno, saj poudarjajo potrebo po reviziji trenutnih politik osamitve. Potrebno je uvesti nove ukrepe, ki obsojencev ne bodo izpostavljali dolgotrajnim psihološkim preganjanjem in bodo prispevali k njihovemu rehabilitacijskemu počutju. Če povzamemo, ta študija zagotavlja dokaze, da je samica škodljiva za duševno zdravje zapornikov. Nujna sta ozaveščenost in celostni pristop k sprejetim ukrepom za izboljšanje blaginje zaporniških sistemov. Cilj tega zaključnega dela je poudariti potrebo, da se oblikovalci politik, izvajalci praks in raziskovalci spopadejo z izzivi, s katerimi se soočajo zaporniki v zvezi z njihovim duševnim zdravjem v osamitvi.
Ključne besede: zaporniki, osamitev, izolacija, mentalno zdravje, duševne motnje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 198; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (833,70 KB)

6.
Pojavnost serijskih morilcev skozi zgodovino : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Ajda Jenkole, 2023, diplomsko delo

Opis: Na začetku diplomskega dela je na kratko opisana definicija serijskih morilcev, kakšne so njihove značilnosti in pa kratek pregled zgodovine. V nadaljevanju je kategorizacija, za katero smo ugotovili, da obstaja več različnih tipologij, ampak nobena ni znanstveno potrjena. Poleg tipologije, smo obravnavali tudi faktorje, ki prispevajo k razvoju serijskih morilcev. Ti faktorji so lahko tako biološke narave (genetska predispozicija ali poškodbe možganov) kot psiho-sociološke narave (travme iz otroštva). Poskusili smo tudi, na kratko odgovoriti, ali se serijski morilci rodijo, ali jih starši vzgojijo, kjer smo ugotovili, da se rodijo potencialni serijski morilci, njihov razvoj pa je odvisen od vzgoje in okolja, v katerem odrastejo. Ker nas je zanimala pojavnost serijskih morilcev, smo v drugem delu diplomskega dela naredili pregled po kontinentih. Tu smo ugotovil,i da je število identificiranih serijskih morilcev odvisno od razvitosti policijskih organov in medijev – bolj kot je razvita država oziroma kontinent, več podatkov obstaja o številu serijskih morilcev. Za konec smo se posvetili še vplivu medijev na serijske morilce, kjer smo ugotovili, da mediji in serijski morilci delujejo simbiotično. Popularnost medijev je odvisna od prikazovanja teh morilcev, saj pritegnejo pozornost občinstva, medtem ko serijski morilci pridobivajo lastno identiteto preko medijske izpostavljenosti.
Ključne besede: serijski morilci, pojavnost, zgodovinski pregledi, baze podatkov, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 29.09.2023; Ogledov: 246; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (555,46 KB)

7.
Soočanje policistov s smrtjo in smrtno nevarnostjo : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Luka Hrovat, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem se osredotočil na stike policistov s smrtjo in smrtno nevarnostjo, kakšne posledice lahko ti stiki pustijo na posameznikih, na koga se prizadeti policisti lahko obrnejo v stiskah ter kakšni načini in metode so uporabljeni za lajšanje teh posledic. Policisti se v svoji karieri srečujejo s številnimi travmatičnimi dogodki, ki vključujejo neposredno ali posredno izpostavljenost smrti. Policijska kultura in širša javnost od njih pričakujeta čustveno odpornost in neomajnost, vendar se negativni občutki in travme, ki jih doživljajo, kopičijo ter lahko vplivajo na njihovo delovanje in splošno počutje. Ko so policisti osebno vpleteni v travmatične dogodke, je možnost za skrite in potlačene težave vedno prisotna. Neobdelane travme lahko privedejo do posttravmatske stresne motnje, samomorilnih misli ali zlorabe drog in alkohola. Kljub temu je v policijskih vrstah prisotna stigmatizacija duševnega zdravja, kar policiste posledično odvrača od iskanja psihološke pomoči. Za preprečevanje in obvladovanje teh težav je ključna pravočasna in individualno prilagojena pomoč. Ta se začne s primarno preventivo, ki se odraža na način izobraževanja pred dogodkom, da so ljudje bolje pripravljeni na krizno situacijo. Sekundarna preventiva (pogosto prepletena s primarno) je usmerjena v preprečevanje razvoja prilagoditvenih težav pri ljudeh, ki so bili izpostavljeni travmatskim dogodkom. Kot približek h kurativi se šteje terciarna preventiva, ki zajema psihoterapijo prizadetega policista. Pomoč nudijo psihologi, zaposleni v policiji ali ministrstvu za notranje zadeve, podporo policisti lahko iščejo tudi pri policijskih zaupnikih, ki imajo veliko operativnih izkušenj, dober ugled in spoštovanje pri drugih policistih
Ključne besede: policisti, smrt, soočenje s smrtjo, smrtna nevarnost, travme, pomoč, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 29.09.2023; Ogledov: 228; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (682,77 KB)

8.
Medvrstniško nasilje med srednješolci Vipavske doline : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Nina Bolčina, 2023, diplomsko delo

Opis: V današnjem hitro spreminjajočem se času smo priče visoki dinamiki življenja, kjer si želimo v čim večjem obsegu izpolniti svoje želje in potrebe. Včasih način uresničevanja seže preko meja primernega, vse do nasilnega ravnanja. Iz takšnega načina življenja mladina črpa in povzema vzorce vedenja ter se v vse večji meri poslužuje ravnanj, ki sovpadajo s kriteriji medvrstniškega nasilja. Glede na dinamičnost razvoja družbe in novih izzivov dobiva tudi medvrstniško nasilje nove razsežnosti. Zaradi narave omenjenega pojava in pomembnosti vloge preventivnega delovanja v tej smeri je ključnega pomena, da imamo najprej jasno in neposredno sliko o mladostnikih in njihovem splošnem poznavanju medvrstniškega nasilja. Omenjeno se jim lahko dogaja, pa ne vedo, da to ni v skladu s primernim vedenjem, ali se znajdejo v medvrstniško nasilni situaciji in ne vedo kako odreagirati na način, s katerim bi preprečili morebitno ponavljanje nadaljnjih incidentov. V okviru diplomskega dela smo se zato preko anketnega vprašalnika, razdeljenega med srednješolce, osredotočili na njihovo splošno ozaveščenost o medvrstniškem nasilju. Posledice lahko obremenjujejo posameznika skozi celotno življenje, zato smo pozornost posvetili identifikaciji posledic in njihovega vpliva na mladostnika. Na podlagi ambiciozne in tekmovalne družbene klime smo ugotavljali možno povezavo z naraščanjem pojava medvrstniškega nasilja. Poleg pridobitve realne situacije iz izkušenj srednješolcev je vse cilje raziskave spremljala tudi možnost prepoznave izvajanja ali doživljanja medvrstniškega nasilja med anketiranci samimi. Ugotovitve kažejo na razmeroma nizko stopnjo ozaveščenosti o tovrstnem pojavu. Poleg tega smo ugotovili kompatibilnost teoretičnih temeljev in odgovorov anketirancev o škodljivosti posledic za duševno zdravje ter kompetitivno družbeno okolje kot okolje s pogostejšimi situacijami medvrstniškega nasilja.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, adolescenti, Vipavska dolina, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.09.2023; Ogledov: 351; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (2,41 MB)

9.
Vpliv pandemije COVID-19 na duševno zdravje zaposlenih v policiji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Nuša Pustivšek, 2023, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu bomo opisali nastanek in začetek širjenja bolezni Covid-19, ki jo povzroča virus SARS-CoV-2. Pri tem bomo raziskali simptome in način širjenja virusa, ter posledice, s katerimi se soočamo še danes. Ob razglasitvi pandemije Covid-19 marca 2020, je zaradi hitrega širjenja okužb po svetu v veljavo stopilo več omejevalnih ukrepov. Najpogosteje je bila to karantena oz. izolacija, uporaba zaščitne maske in razkužila. Z njimi so si države prizadevale omejiti število okuženih, vendar so ti ukrepi na ljudi delovali negativno, zlasti na njihovo duševno zdravje. Med najbolj prizadetimi v času pandemije so se znašli delavci, ki so kljub vsemu, svoje delo opravljali na prvi liniji. Poleg zdravstvenih delavcev, so se tam znašli zaposleni v policiji, katere so doletele še dodatne zadolžitve. Slednje so pripomogle k že tako tveganemu in nepredvidljivemu poklicu, zato je pri zaposlenih prihajalo do več težav z duševnim zdravjem. Za doseganje normalnega delovanja, razvijanja in ustvarjanja interakcij v svetu je duševno zdravje tisto, s katerim nam je le-to omogočeno. V sklopu tega, se bomo osredotočili na duševno zdravje zaposlenih v policiji ter kako se je to spremenilo v času pandemije Covid-19. V njihovo delovno okolje je virus prinesel spremembe, opisali bomo, na kaj je vplival in kako se je to odražalo na njihovem duševnem zdravju. Duševne motnje, s katerimi se v policiji najpogosteje srečujejo so stres, posttravmatska motnja, izgorelost in depresija. Ker se je v času okužb duševno zdravje zaposlenih poslabšalo, se bomo osredotočili na to, kako je k celotnemu razvoju sprememb duševnega zdravja pripomogla pandemija Covid-19.
Ključne besede: duševno zdravje, policisti, COVID-19, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.09.2023; Ogledov: 239; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

10.
Psihološko oblikovanje storilca kaznivega dejanja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Maša Pančur, 2023, diplomsko delo

Opis: Kriminal je razširjena težava po vsem svetu in za uspešno obravnavanje je pomembno razumevanje njegovih vzrokov. Med številnimi dejavniki, ki vplivajo na kriminalno vedenje, ima psihologija storilca pomembno vlogo pri oblikovanju njegovih dejanj. Proučevanje storilčeve psihe nam pomaga pridobiti vpogled v njegove motivacije, miselne procese in čustvena stanja, kar lahko služi kot podlaga za učinkovite strategije preprečevanja in posredovanja. Pri oblikovanju posameznikovega vedenja imajo ključno vlogo izkušnje v otroštvu. Neugodne izkušnje iz otroštva, kot so fizična ali čustvena zloraba, zanemarjanje ali izpostavljenost nasilju, lahko močno vplivajo na psihološki razvoj. Tudi posamezniki z nizko čustveno inteligenco imajo lahko težave z nadzorom impulzov in obvladovanjem čustev, kar povečuje tveganje za agresivna ali nasilna dejanja. Poleg tega lahko nekatere duševne bolezni, kot so depresija, anksiozne motnje, osebnostne motnje in psihoze, prispevajo k nagnjenosti posameznika h kriminalnim dejanjem. Kljub temu pa je treba opozoriti, da vsi posamezniki z duševnimi boleznimi ne postanejo storilci kaznivih dejanj, vendar nanj vpliva več dejavnikov. Pri psihološkem oblikovanju storilcev kaznivih dejanj imajo pomembno vlogo tudi genetski dejavniki. Določeni genetski označevalci so povezani z lastnostmi, kot so impulzivnost, agresivnost in slaba samokontrola, ki lahko vplivajo na verjetnost, da se bo posameznik ukvarjal s kaznivimi dejanji. Vendar pa je genetika le ena od sestavin zapletenega prepletanja okolja in vzgoje. Okolje, v katerem posameznik odrašča in živi, lahko pomembno vpliva na njegov psihološki razvoj. Dejavniki, kot so socialno-ekonomski status, družinska dinamika, vpliv vrstnikov, izpostavljenost nasilju ter dostop do izobraževanja, prispevajo k tveganju za kriminalno vedenje. Psihološko oblikovanje storilcev kaznivih dejanj je tako zapletena interakcija med mnogimi dejavniki. Za učinkovito obravnavanje kriminalnega vedenja je treba sprejeti celostni pristop, ki upošteva psihološke, socialne in okoljske dejavnike, ki vplivajo na storilce kaznivih dejanj. Zgodnje posredovanje in dostop do storitev na področju duševnega zdravja so pomembni elementi prizadevanj za preprečevanje kriminala in rehabilitacijo.
Ključne besede: forenzična psihologija, storilci kaznivih dejanj, kriminal, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 195; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.37 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici