1. Long term monitoring and connection between topography and cloud cover distribution in SerbiaAleksandar Valjarević, Cezar Morar, Jelena Živković, Liudmyla Niemets, Dušan Kićović, Jelena Golijanin, Milena Gocić, Nataša Martić Bursać, Ljiljana Stričević, Igor Žiberna, Nikola Bačević, Ivica Milevski, Uroš Durlević, Tin Lukić, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: The use of weather satellite recordings has been growing rapidly over the last three decades. Determining the patterns between meteorological and topographical features is an important scientific job. Cloud cover analysis and properties can be of the utmost significance for potential cloud seeding. Here, the analysis of the cloud properties was conducted by means of Moderate Resolution Imaging Spectroradiometer (MODIS) satellite recordings. The resolution of used data was 1 km2 within the period of 30 years (1989-2019). This research showed moderate changing of cloudiness in the territory of Serbia with a high cloudiness in February, followed by cloudiness in January and November. For the past three decades, May has been the month with the highest cloudiness. The regions in the east and south-west, and particularly in the west, have a high absolute cloudiness, which is connected with the high elevation of the country. By means of long term monitoring, the whole territory of Serbia was analyzed for the first time, in terms of cloudiness. Apart from the statistical and numerical results obtained, this research showed a connection between relief and clouds, especially in the winter season. Linear regression MK (Mann-Kendall test) has proven this theory right, connecting high elevation sides with high absolute cloudiness through the year.
Ključne besede: clowd cover, remote sensing, GIS, topography, statistics, trends
Objavljeno v DKUM: 18.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (5,65 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Spremembe rabe tal v izbranih katastrskih občinah na območju slovenske Štajerske v obdobju med letoma 1789 in 2023 : magistrsko deloAljaž Žagavec, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je predstavljen proces spreminjanja rabe tal na območju štirih katastrskih občin: Dornava, Brezovec, Lenart in Hrastje - Mota. Osnovno gradivo dela je jožefinski kataster (1789–1790), ki je bil najprej analiziran kot zgodovinski vir. Analiziral sem stanje posestnikov, njihova imena, priimke, velikost donosa na zemljišče in davek, ki so ga morali plačati. Nato pa sem ga analiziral kot geografski vir, pri čemer sem poiskal podatke o rabi tal in jih primerjal s franciscejskim katastrom (1824) ter podatki iz let 2000 in 2023, pridobljenimi iz baze Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in promet. Za dopolnitev sem uporabil tudi druge kartografske in opisne vire. Opravljena je bila analiza rabe tal po letih: 1789, 1824, 1900, 2000 in 2023. Sledila je analiza smeri spremembe rabe tal med leti 1824 in 2000 ter 2000 in 2023. V zadnjem poglavju pa je bila opravljena še analiza rabe tal posamezne katastrske občine v vseh obdobjih. Pri Dornavi so v osredje postavljeni vplivi regulacije reke Pesnice, širjenja naselja Dornava in gradnje železniške proge na rabo tal. Za območje Brezovca, ki leži na območju Haloz, ki so v zadnjem obdobju znane po deagrarizaciji in zaraščanju, me je zanimalo, kako pospešeno je opuščanje obdelovalnih površin. Pri Lenartu sem se osredotočil na očitno širjenje pozidanih površin in na to, katere površine so v zameno zanje izgubile obseg. Pri Hrastju - Moti pa je zanimalo, kako sta se spremenili pokrajina in posledično raba tal zaradi obsežnih regulacij reke Mure.
Ključne besede: raba tal, spremembe rabe tal, katastrske občine, jožefinski kataster, franciscejski kataster, Dornava, Brezovec, Lenart, Hrastje - Mota
Objavljeno v DKUM: 30.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (17,13 MB) |
3. A spatial decision support system for traffic accident prevention in different weather conditionsDanijel Ivajnšič, David Pintarič, Jaša Veno Grujić, Igor Žiberna, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: Natural conditions play an important role as determinants and cocreators of the spatiotemporal road traffic accident Hot Spot footprint; however, none of the modern commercial, or open-source, navigation systems currently provides it for the driver. Our findings, based on a spatiotemporal database recording 11 years of traffic accidents in Slovenia, proved that different weather conditions yield distinct spatial patterns of dangerous road segments. All potentially dangerous road segments were identified and incorporated into a mobile spatial decision support system (SLOCrashInfo), which raises awareness among drivers who are entering or leaving the predefined danger zones on the street network. It is expected that such systems could potentially increase road traffic safety in the future.
Ključne besede: GIS, mobile application, spatial databases, spatial patterns, traffic safety
Objavljeno v DKUM: 20.08.2024; Ogledov: 63; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,25 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Revealing the spatial pattern of weather-related road traffic crashes in SloveniaDanijel Ivajnšič, Nina Zver, Igor Žiberna, Eva Konečnik Kotnik, Danijel Davidović, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: Despite an improvement in worldwide numbers, road traffic crashes still cause social, psychological, and financial damage and cost most countries 3% of their gross domestic product. However, none of the current commercial or open-source navigation systems contain spatial information about road traffic crash hot spots. By developing an algorithm that can adequately predict such spatial patterns, we can bridge these still existing gaps in road traffic safety. To that end, geographically weighted regression and regression tree models were fitted with five uncorrelated (environmental and socioeconomic) road traffic crash predictor variables. Significant regional differences in adverse weather conditions were identified; Slovenia lies at the conjunction of different climatic zones characterized by differences in weather phenomena, which further modify traffic safety. Thus, more attention to speed limits, safety distance, and other vehicles entering and leaving the system could be expected. In order to further improve road safety and better implement globally sustainable development goals, studies with applicative solutions are urgently needed. Modern vehicle-to-vehicle communication technologies could soon support drivers with real-time traffic data and thus potentially prevent road network crashes.
Ključne besede: GIS, hot spot analyses, traffic safety, spatial modelling, weather patterns
Objavljeno v DKUM: 20.08.2024; Ogledov: 92; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,42 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Krajinski elementi v luči ukrepov skupne kmetijske politike : primer Dravske ravniDanijel Ivajnšič, Daša Donša, Damjan Strnad, Igor Žiberna, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: V luči ciljev Skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027 obravnavamo problematiko biodiverzitete agro-ekosistemov, s posebnim poudarkom na Dravski ravni. Mali lesni krajinski elementi lahko pripomorejo k ohranjanju in potencialnemu povečanju biodiverzitete kmetijsko intenzivnih območij. Rezultati razvitega prostorskega modela izpostavijo Dravsko ravan kot območje z visoko prioritetno stopnjo (sicer za Slovenskimi goricami in Savsko ravnjo) za implementacijo prostorskih ukrepov za ohranjanje, predvsem pa revitalizacijo malih lesnih krajinskih elementov. Po drugi strani so neugodno okoljsko stanje na teh območjih povzročili procesi spreminjanja rabe prostora (razdrobitev in zmanjšanje gozdnih zaplat, nastajanje in združevanje njiv ter pozidanih površin) in način upravljanja s kmetijskimi površinami (pretežno intenzivno kmetijstvo). Hkrati se ob vse večji homogenizaciji kmetijske krajine številne dobre kmetijske površine Dravske ravni zaraščajo.
Ključne besede: Dravsko polje, agro-ekosistemi, daljinsko zaznavanje, prostorsko modeliranje, skupna kmetijska politika
Objavljeno v DKUM: 29.07.2024; Ogledov: 100; Prenosov: 15
Celotno besedilo (2,01 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Mestna klima Dravograda, Slovenj Gradca in Raven na Koroškem : magistrsko deloIvo Polenik Dvornik, 2024, magistrsko delo Opis: Spreminjanje naravne pokrajine zaradi procesa urbanizacije je vse pogostejši pojav v sodobnem času. Ljudje namreč v mestih proizvedemo veliko umetne energije. Z asfaltnimi in betonskimi površinami spreminjamo tako energijsko kot vodno bilanco ter z vse pogostejšo visoko gradnjo vplivamo tudi na lokalno zračno cirkulacijo. Tako človek z lastnim vnosom toplote, z gostejšo pozidanostjo in odsotnostjo vegetacije spreminja temperaturo zraka, relativno vlago, smer ter hitrost vetra in višino padavin. Vse te spremembe se v okolju manifestirajo v obliki specifične t. i. »mestne klime«, za katero so značilne višje temperature od tistih v okolici mesta. Toplotni otok Dravograda, mesta Slovenj Gradec in Raven na Koroškem je najizrazitejši v središčih naselij, od koder se glede na različne vremenske tipe širi v različne smeri. Na obliko toplotnega otoka v vseh treh naseljih poleg gostote pozidanosti, gostote prebivalstva in antropogenega vnosa energije, vpliva še relief, večje vodne površine ter zelene površine. Oblika in intenziteta toplotnega otoka se tekom dneva spreminja. Temperaturni maksimumi in minimumi se čez dan razvijajo v različnih delih naselij.
Ključne besede: Mestna klima, toplotni otok, temperaturne razlike med mestom in okolico, temperaturni profil
Objavljeno v DKUM: 08.07.2024; Ogledov: 135; Prenosov: 15
Celotno besedilo (23,08 MB) |
7. Spremembe izbranih podnebnih kazalcev in klimatskih tipov v Evropi do konca 21. stoletja : magistrsko deloMatej Meško, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so analizirane spremembe izbranih podnebnih kazalcev in spremembe razporeditev podnebnih tipov od leta 1981 do leta 2100 na podlagi štirih 30-letnih obdobij. V teoretičnem delu sta orisana geografsko in podnebno stanje Evrope, kjer so izpostavljeni ključni dejavniki, ki so vzajemno vplivali na razporeditev podnebnih tipov, v našem primeru po Köppenovi podnebni klasifikaciji. Predstavljeni so tudi naravni in antropogeni vzroki za podnebne spremembe, ki jih že širša stroka vsakoletno bolj raziskuje. Pri tem se uporabljajo različni podnebni modeli in scenariji, ki napovedujejo različne intenzitete sprememb. Delo je nastalo na podlagi podatkov modela MPI-ESM1-2-HR in pesimističnega scenarija SSP-585. Pridobljene podatke iz CHELSA CLIMATE smo oblikovali v orodjih GIS za svoje potrebe ter analizirali spremembe razporeditev podnebnih tipov in sedmih izbranih kazalcev: letne povprečne temperature zraka, povprečne maksimalne temperature zraka, povprečne minimalne temperature zraka, letne višine padavin, dolžine rastnih dob, število dni s temperaturo nad 10 °C in število dni s snežno odejo. Analize so ugotovile spremembe pri vseh kazalcih, pojavile pa so se velike regionalne spremembe v intenzivnosti sprememb. Predvsem zahodni deli celine in tudi osrednji deli so izkazovali manjše spremembe, medtem ko se pri vseh kazalcih izpostavljajo prostori Južne, Severne in Vzhodne Evrope za območja največjih sprememb. Napovedi prikazujejo visok porast temperatur, zmanjšanje padavin, povečanje rastnih dob in števila dni s temperaturo nad 10 °C ter zmanjšanje števila dni s snežno odejo. Kot posledica sprememb kazalcev je tudi sprememba v razmestitvi podnebnih tipov. Na večino Evrope bi se razširili toplejši podnebni tipi, medtem ko bi hladnejši ostali omejeni le na visokogorje in skrajne severne dele celine. Spremembe kazalcev imajo in bodo imele katastrofalne posledice za naravo in človeka.
Ključne besede: Evropa, podnebne spremembe, podnebje, temperatura, padavine, Köppen, 21. stoletje.
Objavljeno v DKUM: 08.07.2024; Ogledov: 158; Prenosov: 41
Celotno besedilo (3,26 MB) |
8. Spremenljivost dolžine rastne sezone in termalnega časa v Mariboru v obdobju 1971-2020Zalika Črepinšek, Tjaša Pogačar, Béla Kobulniczky, Lučka Kajfež-Bogataj, Nataša Pipenbaher, Igor Žiberna, Danijel Ivajnšič, 2022, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Slovenija kljub manjšim mestom ni izjema pri pojavu mestnih toplotnih otokov. Ob višjih temperaturah zraka je v mestih spremenjena tudi vodna bilanca, oboje skupaj pa vpliva na rastne razmere rastlin. Za Maribor smo od leta 1971 do leta 2020 po treh obdobjih in kot celoto analizirali povprečne dnevne temperature zraka, začetek, konec in dolžino rastne sezone ter termalni čas pri različnih temperaturnih pragovih (0, 5 in 10 C). V celotnem obdobju je bila povprečna letna temperatura zraka 10,9 °C, trend naraščanja je statistično značilen (0,46 °C/10 let). Pri temperaturnem pragu 5 °C se je rastna sezona v povprečju začela 8. marca in končala 20. novembra, trajala je 257 dni. Variabilnost med leti je zelo velika (SD = 21 dni), značilen trend dolžine rastne sezone (1,4 dni/10 let) lahko pripišemo tako zgodnejšemu začetku (4 dni) kot poznejšemu koncu (3 dni). Termalni čas je za vse tri temperaturne pragove največji v zadnjem obdobju (1991–2020), za prag 10 °C pa je bilo relativno povečanje največje. Vplive spremenjenih toplotnih razmer na fenološki razvoj moramo upoštevati pri strategijah prilagajanja na podnebne spremembe.
Ključne besede: rastna sezona, termalni čas, temperatura praga, Maribor, časovne analize
Objavljeno v DKUM: 03.06.2024; Ogledov: 163; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,79 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Sezonski režim površinskega mestnega toplotnega otoka v MariboruIgor Žiberna, Danijel Ivajnšič, 2022, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Površinski mestni toplotni otok ni odvisen le od globalnega sončnega obsevanja ampak tudi od fizikalnih lastnosti podlage in človekove dejavnosti v mestu. Zaradi gradnje je delež pozidanih površin v mestu višji in delež zelenih površin manjši. Več umetnih gradbenih materialov (asfalt, beton, opeka) nekoliko povečuje specifično toploto, zaradi česar je modificirana energijska bilanca v mestih. V članku smo na osnovi posnetkov v obeh termičnih kanalih satelita Landsat 8 analizirali sezonske spremembe površinskega mestnega toplotnega otoka v Mariboru. Analizirali smo spreminjanje oblike in intenzivnosti površinskega mestnega toplotnega otoka pozimi, spomladi, poleti in jeseni ter ugotavljali povezavo z rabo tal v Mariboru.
Ključne besede: mestna klima, toplotni otoki, raba tal, Maribor, Landsat
Objavljeno v DKUM: 29.05.2024; Ogledov: 174; Prenosov: 16
Celotno besedilo (11,64 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Spremembe rabe tal po mezoregijah v Sloveniji v obdobju 2000-2022Igor Žiberna, Danijel Ivajnšič, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: V članku so prikazane spremembe rabe tal po mezoregijah v Sloveniji. Analizirane so spremembe po enajstih kategorijah rabe tal: njive in vrtovi, vinogradi, sadovnjaki, ostali trajni nasadi, travniki, zemljišča v zaraščanju, mešana raba zemljišč, gozd, pozidane in sorodne površine, ostale površine, vodne površine. Obravnavane so tudi smeri spremembe rabe tal s posebnim ozirom na spremembe obdelovalnih površin v neobdelovalne in obratno. Na osnovi tega so izračunani koeficienti ekstenzifikacije. Posebej so analizirane spremembe rabe tal na območjih, ki so strateškega pomena za kmetijstvo in pridelavo hrane.
Ključne besede: kmetijstvo, obdelovalne površine, raba tal, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 24.05.2024; Ogledov: 185; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,34 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
