1. |
2. Vladni izdatki in gospodarska rast v državah evroobmočja in odziv na koronavirusno krizoHelena Cenc, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu ugotavljamo vpliv vladnih izdatkov na gospodarsko rast. Najprej teoretično preučimo vlogo fiskalne politike, predvsem pri odpravljanju tržnih napak in kako se je vloga fiskalne politike spreminjala skozi čas. S pregledom empiričnih študij sklepamo, da so raziskovalci v večini primerov ugotovili negativno povezavo med vladnimi izdatki in gospodarsko rastjo. Seznanimo se tudi z ocenami multiplikatorja vladnih izdatkov in ugotovimo, da se ta spreminja glede na fazo gospodarskega cikla. Naš model preverjamo na državah evroobmočja, za obdobje med letoma 1995 in 2020. Ugotovimo, da vladni izdatki negativno vplivajo na gospodarsko rast, natančneje, če se delež vladnih izdatkov v BDP poveča za 1 %, se rast BDP na prebivalca zmanjša za 0,509 %. V drugem sklopu magistrskega dela analiziramo kakšno vlogo so odigrali vladni izdatki pri omilitvi gospodarskih posledic, ki jih je povzročila epidemija covid-19. Ugotovimo, da je mogoče zaznati pozitivno povezavo med velikostjo fiskalnih pomoči in strogostjo zaprtja gospodarstev. Ugotovimo tudi, da so se paketi fiskalnih pomoči, ki so zajemali neposredne transferje, davčne olajšave ter garancijske sheme in posojila, razlikovali tako po strukturi kot tudi velikosti med državami evroobmočja.
Ključne besede: vladni izdatki, gospodarska rast, koronavirusna kriza, evroobmočje
Objavljeno v DKUM: 01.02.2022; Ogledov: 1042; Prenosov: 196
 Celotno besedilo (1,83 MB) |
3. Povej mi, kako siHelena Cenc, Alja Drovenik, Urška Pliberšek, Tina Vollmeier, Kaja Vrščaj, Katja Zemljič, Nejc Zidar, Jan Perša, 2019, strokovna monografija Opis: Depresija je ena izmed najpogostejših bolezni duševnega zdravja ter postaja vedno pomembnejša v vsakdanjem življenju, saj se njena prevalenca povečuje. Monografija Povej mi, kako si predstavlja delo projektne skupine študentov Univerze v Mariboru, ki je depresijo proučevala s partnerjema projekta iz lokalne skupnosti Hoče-Slivnica. Cilj projekta je bil ozavestiti javnost o problematiki depresije in zmanjšati stigmatizacijo duševnih bolezni. V delu so zajeti medicinski, psihološki, sociološki, ekonomski in pravni vidiki depresije, ki so pomembni za zgodnje odkrivanje te bolezni in za spremembe v prihodnosti, ki lahko pripomorejo k manjši stigmatizaciji. Zajeti so primeri dobrih praks in predlogi za izboljšanje posameznikovega počutja. Najpomembnejši dejavnik v boju proti depresiji so medosebni odnosi in socialna podpora, zato je najmanj, kar lahko naredimo, da nekoga nagovorimo: Povej mi, kako si.
Ključne besede: depresija, ekonomija, zdravstvo, pravo, medosebni odnosi
Objavljeno v DKUM: 17.02.2020; Ogledov: 1355; Prenosov: 92
 Povezava na datoteko |
4. Ekonomska relevantnost pozornost vzbujajoče potrošnjeHelena Cenc, 2019, diplomsko delo Opis: Odkar ljudje proizvajamo dobrine, jih tudi porabljamo in trošimo. Medtem ko se nekateri posamezniki za nakupe dobrin odločajo popolnoma racionalno, mnogi drugi potrošnjo uporabljajo za dokazovanje moči, hkrati pa si želijo ali pridobiti ali utrditi svoj ugled. Pozornost vzbujajoča potrošnja se dolgo ni obravnavala kot relevantna ekonomska tema, svoj preboj pa je doživela na prelomu iz 19. v 20. stoletje z izdajo knjige o vpadljivi potrošnji Thorsteina Veblena. Če je do takrat v ekonomski teoriji veljalo, da se potrošniki pri nakupih dobrin obnašajo racionalno, je Veblen to razlago ovrgel. Vse več potrošnikov se namreč o nakupih odloča glede na mnoge druge dejavnike, ki nanje vplivajo bodisi iz družbe ali širše okolice. Motive, ki spodbujajo vpadljivo potrošnjo, je raziskovalo že veliko ekonomistov, v našem delu pa smo dali poudarek raziskovanju pozornost vzbujajoče potrošnje med študenti. Kot temelj našega dela smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga sestavili na podlagi raziskav Sundie in drugih (2011) ter Sirong (2016). Podobno kot Sirong (2016) smo ugotovili, da so pri študentih motivi, kot so dokazovanje in vpliv vrstnikov, prisotni v manjši meri kot na primer motivi investiranja vase, kakovost luksuznih izdelkov ter kupovanje luksuznih dobrin ob posebnih priložnostih. S svojo raziskavo smo prav tako ugotovili, da se anketirani študenti sicer poslužujejo pozornost vzbujajoče potrošnje, vendar ne pri vseh kategorijah izdelkov. V največji meri jo lahko opazimo v kategoriji mobilnih telefonov in potovanj.
Ključne besede: Thorstein Veblen, potrošna funkcija, pozornost vzbujajoča potrošnja, signalizacija
Objavljeno v DKUM: 10.12.2019; Ogledov: 1286; Prenosov: 124
Celotno besedilo (882,59 KB) |
5. Povezave med uspešnostjo bank z nacionalnima bruto domačima proizvodoma Slovenije in ŠviceHelena Cenc, 2019, diplomsko delo Opis: V delu diplomskega projekta obravnavamo gibanje bruto domačega proizvoda Slovenije in Švice v primerjavi z uspešnostjo bank v Sloveniji in Švici. V začetnih poglavjih najprej opredelimo pojem bruto domačega proizvoda, kako je sestavljen in kateri so dejavniki, ki vplivajo na njegovo gibanje. Za tem prikažemo gibanje bruto domačega proizvoda za Slovenijo in Švico za obdobje od leta 2007 do leta 2018. V nadaljevanju smo opredelili kazalnike, s katerimi smo ugotavljali uspešnosti bank v Sloveniji in Švici. Za obe državi smo izračunali štiri kazalnike, katerih gibanje smo prikazali tudi z grafi. V primeru Slovenije smo še navedli nekatere razloge za gibanje kazalnikov. V naslednjem poglavju pa smo s Pearsonovim koeficientom korelacije izračunali moč korelacije med BDP in posameznim izračunanim kazalnikom ter za vsak kazalnik izdelali graf, kjer je v istem grafu prikazano gibanje BDP in posamezni kazalnik. V sklepu smo podali ugotovitve naše raziskave ter podali predloge s katerimi bi lahko raziskavo razširili in dobili tudi točnejše podatke.
Ključne besede: uspešnost bank, gibanje BDP, Slovenija, Švica
Objavljeno v DKUM: 10.12.2019; Ogledov: 1335; Prenosov: 108
Celotno besedilo (635,16 KB) |
