SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 22
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Vpeljava e-izobraževanja v učni proces zdravstvene nege
Tina Hercan, 2010, diplomsko delo

Opis: Razvoj informacijsko komunikacijske tehnologije je izjemno vplival tudi na področje izobraževanja. E-izobraževanje predstavlja učenje, ki ga podpira sodobna tehnologija. Najpomembnejša značilnost tovrstnega učenja je neodvisnost od kraja, časa in prostora, zato takšna oblika izobraževanja omogoča največjo možno prilagojenost uporabnikom, njihovim potrebam in željam. Diplomska naloga v teoretičnem delu zajema opredelitev e-izobraževanja. Predstavili smo njegove osnovne značilnosti, vrste, načine in oblike. Aplikativni del naloge poudarja vpeljavo e-izobraževanja v učni proces zdravstvene nege in ponuja možne pristope pri implementaciji e-izobraževanja v učni proces. Empirični del v začetku zajema predstavitev rezultatov raziskave, ki temelji na deskriptivni metodi raziskovanja in kvantitativni metodologiji. Raziskovalno orodje je predstavljal standardiziran elektronski anketni vprašalnik, ki je predhodno že bil uporabljen. Pomemben del raziskave predstavlja longitudinalna študija, v kateri smo primerjali rezultate, pridobljene v raziskavah v letu 2005 in 2010, raziskavo pa smo izvedli med študenti Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru. Študenti so z značilnostmi e-izobraževanja pretežno seznanjeni, vendar se jih večina tovrstnega izobraževanja predhodno ni posluževala. Velika večina anketiranih meni, da so za e-izobraževanje v zdravstveni negi bolj primerni teoretični predmeti. V nadaljevanju empiričnega dela so anketirani v raziskavi izražali svoja stališča in občutke v zvezi z e-izobraževanjem in njegovo vpeljavo v učni proces zdravstvene nege s pomočjo petstopenjske Likertove lestvice. Ugotovili smo, da e-izobraževanje predstavlja pomemben potencial na področju novih znanj v zdravstveni negi, ki ga je potrebno ustrezno razvijati in implementirati v učni proces, saj ga odlikujejo številne prednosti, ki gredo v korak s sodobnim načinom aktivnega življenja in se v največji možni meri približujejo potrebam in željam uporabnikov.
Ključne besede: e-izobraževanje, e-učenje, študenti, uvajanje, načrtovanje, učni proces, zdravstvena nega
Objavljeno: 16.11.2010; Ogledov: 2399; Prenosov: 483
.pdf Polno besedilo (1,83 MB)

3.
Starostnik in tehnologija
Maja Dijanič, 2011, diplomsko delo

Opis: Uvod: Staranje prebivalstva je neizogiben proces, prav tako je dejstvo, da število starejših ljudi tako pri nas kot po svetu iz dneva v dan narašča. Zaradi razvoja informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) se potrebe za kakovostno življenje spreminjajo. Ker stopnja računalniške pismenosti postaja vse pomembnejša in čedalje bolj vpliva na kakovost življenja starostnikov, moramo kot družba zagotoviti pogoje in ustvariti možnosti, da si starostniki pridobijo znanje in veščine iz IKT, saj se bodo le tako enakopravneje vključevali v informacijsko družbo in bolj kakovostno živeli. Pri uvajanju starostnikov na IKT je skladno s primeri iz prakse učinkovito medgeneracijsko sodelovanje, kjer tako mlajša kakor starejša generacija izmenjuje znanje in izkušnje. Pomembno je spremeniti stereotipe o starosti saj so starostniki bili in so pomemben vir modrosti in znanja. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketirali smo 100 naključnih starostnikov nad 65 let iz treh različnih slovenskih regij, in sicer zasavske, celjske in ljubljanske. Rezultate smo obdelali z naprednimi statističnimi analizami s pomočjo programa IBM SPSS Statistics 19 z metodo analize frekvenc, srednjih vrednosti, križnih tabel in H-kvadrat testa, z rezultati katerih smo odgovarjali na postavljena raziskovalna vprašanja. Rezultati: Z raziskavo smo želeli ugotoviti seznanjenost starostnikov z napredno tehnologijo ter v kolikšni meri le - to uporabljajo ali si uporabe želijo. V kolikor starostniki IKT ne uporabljajo, smo želeli izvedeti, kje so omejitve. Seznanjenost z uporabo IKT je največja v ljubljanski regiji, vendar pa so v zasavski regiji, ki velja za manj razvito, v primerjavi s celjsko regijo, starostniki bolj seznanjeni z uporabo IKT. Ugotovili smo, da se starostniki čutijo prikrajšane zaradi neuporabe IKT in da jih to dejstvo ovira v vsakodnevnem življenju. Diskusija: Glede na to, da nas vsepovsod obdajajo napredne tehnološke naprave, je za kakovostno starost vse bolj nujna prilagoditev le - tem. Za večjo informacijsko pismenost starostnikov bi bilo potrebno organizirati več računalniških tečajev, ki bi bili prilagojeni potrebam starostnikov. Še pred tem bi bilo dobro poskrbeti za večjo promocijo informacijske pismenosti starostnikov ter v večji meri vključiti razna društva, so povezana s starostniki, saj imajo veliko možnosti motiviranja starostnikov za učenje IKT.
Ključne besede: starostnik, informacijska in komunikacijska tehnologija, računalnik, svetovni splet (Internet), izobraževanje.
Objavljeno: 01.02.2012; Ogledov: 2165; Prenosov: 345
.pdf Polno besedilo (920,98 KB)

4.
VKLJUČEVANJE STAROSTNIKA V RAČUNALNIŠKO PODPRTO MREŽENJE
Helena Blažun, 2011, doktorska disertacija

Opis: Uvod – Spletne socialne mreže postajajo eden najpomembnejših medijev za osebno komunikacijo in interakcijo med ljudmi, v zadnjem času pa opažamo tudi porast uporabe spletnih socialnih mrež med starostniki (osebami, starimi 65 in več let). Študij, ki bi preučevale sodelovanje in uporabo spletnih socialnih mrež s strani starostnikov sicer skoraj ni zaslediti, pa vendarle obstaja nekaj študij primerov, kjer so starostniki povezani z informacijsko komunikacijsko tehnologijo in le-to izrabljajo predvsem za povezovanje in komunikacijo z družino, prijatelji ter za pridobivanje novih znanj in vseživljenjsko izobraževanje. Predložena doktorska disertacija preučuje vpliv spletnih socialnih mrež na starostnike, vidike uporabe in uporabnosti ter težave, ki se pojavljajo pri vključevanju starostnikov v spletne socialne mreže. Predvsem smo v doktorski disertaciji preučevali vpliv spletnih socialnih mrež na kakovost življenja starostnikov v aspektu preprečevanja in zmanjševanja izoliranosti in osamljenosti; to je še posebej pogost pojav med starostniki. Metode – V sklopu izvedene raziskave smo izvedli kvalitativno in kvantitativno raziskavo, v okviru katerih smo izdelali natančne analize podatkov in na podlagi rezultatov pripravili ustrezno interpretacijo. V okviru kvalitativne raziskave smo izvedli poglobljene intervjuje 3 anketirank, katerih odgovore smo natanko opisali ter se osredotočili predvsem na izjave, ki so jih anketiranke podale. V sklopu kvantitativne raziskave smo vključili osebe, stare med 45 in 74 let, v raziskavo pa je bilo vključenih 54 oseb. V okviru kvantitativne raziskave smo izvedli multivariatne statistične analize v programu IBM SPSS Statistics 19 ter generirali nekaj odločitvenih dreves v programskem okolju WEKA, s katerimi smo pripravili kvalitativno interpretacijo kvantitativnih podatkov (triangulacija). Rezultati – Kljub našemu pričakovanju, da starostniki kot največjo spodbudo sodelovanja v spletnih socialnih mrežah opredeljujejo navezovanje stikov, je raziskava pokazala nasprotno, in sicer so starostniki kot največjo spodbudo ocenili pridobivanje novega znanja, s čimer smo zavrgli hipotezo (1). Sodelovanje starostnikov v spletnih socialnih mrežah je povezano s številnimi strahovi, ki smo jih navedli v hipotezi (2), in sicer strah pred informacijsko komunikacijsko tehnologijo (1), nezaupanje v informacijske socialne mreže (2), posebne potrebe starostnikov (slabši vid, sluh, nemobilnost ipd.), (3), neznanje (4) in mnenje okolice (5). Hipotezo 2 smo preverjali na dva načina, a nobeden ni pokazal korelacije med predpostavljenim in dejanskim vrstnim redom ovir, to pomeni, da je tudi hipoteza (2) zavrnjena. V največji meri se starostniki vključujejo v spletno socialno mrežo Facebook, s čimer smo potrdili hipotezo (3). V največjem obsegu starostniki uporabljajo funkcionalnost pisanja sporočil prijateljem, obenem pa so izpovedali, da najmanj uporabljajo funkcionalnosti v zvezi z iskanjem partnerja. Posledica teh dejstev je zavrnitev hipoteze (4) in (5). Zaradi natančne preučitve raziskovalnega področja smo dodatno preverjali hipotezi (1) in (2), ki sta bili potrjeni, in sicer smo v sklopu dodatne hipoteze (1) ugotovili, da je za starostnike v spletnih socialnih mrežah pomemben stik in komunikacija. Prav tako pa smo potrdili dodatno hipotezo (2), podatki so pokazali, da starostniki še vedno v večji meri uporabljajo in se udejstvujejo v neinformatiziranih socialnih mrežah. Diskusija – Rezultati raziskave so pokazali navdušenje starostnikov nad uporabo spletnih socialnih mrež, predvsem nad funkcionalnostjo, možnostjo, da se lahko povezujejo z družino ter vzpostavljajo in vzdržujejo kontakte. Veliko starostnikov je izpostavilo, da jim trenutno znanje o uporabi spletnih socialnih mrež zadošča, nekateri pa so zelo inovativni in napredni in si želijo, da bi informacijska tehnologija hitro napredovala, da bi lahko bili del razvoja in imeli možnost izkoriščanja prednosti, ki jih le ta ponuja. Nekaj starostnikov je izpostavilo težave,
Ključne besede: Starostnik, Informacijsko komunikacijska tehnologija, Spletne socialne mreže, Spletno socialno mreženje, Računalniško podprto mreženje
Objavljeno: 01.08.2012; Ogledov: 1925; Prenosov: 330
.pdf Polno besedilo (3,61 MB)

5.
RAZŠIRJENOST UPORABE INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE MED OSEBAMI S TEŽAVAMI V DUŠEVNEM ZDRAVJU
Klavdija Leskovar, 2013, diplomsko delo

Opis: Uvod: Osebe s težavami v duševne zdravju se težje socialno vključujejo, saj so pogosto deležni stigmatizacije s strani družbe. Sodobna informacijsko komunikacijska tehnologija (IKT) ponuja mnoge možnosti in priložnosti za večjo kakovost življenja osebam s težavami v duševnem zdravju, zaradi česar je bil namen diplomskega dela preučiti nivo uporabe IKT ter vpliv in potenciale pri obravnavi, rehabilitaciji in nato ponovnemu vključevanju oseb s težavami v duševnem zdravju v družbo. Metode: V sklopu izvedene raziskave smo razvili nestandardiziran anketni vprašalnik, ki je vseboval 30 anketnih vprašanj. Pri anketiranju je sodelovalo 100 anketirancev iz 16 enot organizacije Ozara Slovenija. Uporabili smo kvantitativno in kvalitativno metodologijo raziskovanja. V okviru kvantitativne raziskave smo s pomočjo programa IBM SPSS Statistic 19 izvedli analizo frekvenc, analizo srednjih vrednosti, križnih tabel, Hi-kvadrat test in Spearmanov test, v okviru kvalitativne analize pa smo izvedli integrativno vsebinsko analizo. Na podlagi rezultatov smo pripravili ustrezno interpretacijo skozi katero smo odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Rezultati: Rezultati izvedene raziskave so pokazali, da osebe s težavami v duševnem zdravju sodobno IKT v veliki meri uporabljajo, in sicer prevladuje gledanje televizije (92 %), uporaba mobilnega telefona (89 %), poslušanje radia (83 %), uporaba računalnika (62 %), v najmanjši meri in sicer v 15 % pa anketirani uporabljajo prenosni multimedijski predvajalnik. S Spearmanovim koeficientom korelacije smo ugotovili obratno sorazmernost med pogostostjo uporabe računalnika in starostjo, kar pomeni, da starejši kot so ljudje, manj uporabljajo računalnik, ter mlajši kot so ljudje, bolj uporabljajo računalnik. Diskusija: Ljudem s težavami v duševnem zdravju predstavlja sodobna IKT pomembno sredstvo za prebiranje novic, prav tako pa tudi kot sredstvo za sporazumevanje s prijatelji in znanci. Raziskave so na področju uporabe IKT s strani oseb s težavami v duševnem zdravju nekoliko redkejše, vendar pa glede na dejstvo, da so prav rezultati naše raziskave pokazali pozitiven vpliv uporabe IKT bi bilo potrebno v prihodnosti več sredstev nameniti prav izvajanju raziskav na tem področju, primerne bi bile predvsem dodatne longitudinalne študije, ki bi se osredotočale predvsem na vpliv uporabe IKT preko neposrednega preučevanja indikatorjev kakovosti življenja.
Ključne besede: duševno zdravje, duševna bolezen, hospitalizacija, rehabilitacija, informacijsko komunikacijska tehnologija (IKT).
Objavljeno: 25.11.2013; Ogledov: 829; Prenosov: 90
.pdf Polno besedilo (3,02 MB)

6.
7.
Evidence-based guidelines on health promotion for older people
Katharina Lis, Monika Reichert, Alexandra Cosack, Majda Šlajmer Japelj, Helena Blažun, Peter Kokol, 2008, končno poročilo o rezultatih raziskav

Objavljeno: 05.06.2012; Ogledov: 571; Prenosov: 2
URL Polno besedilo (0,00 KB)

8.
9.
10.
Educating teachers and multipliers for future work with the elderly and the role of motivational workshops for the elderly's future participation in ICT training courses
Kaija Saranto, Janez Vošner, Helena Blažun, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: To find potential connection between positive experiences from ICT training courses gained by teachers and multipliers and their ability to affect elderlypeopleʼs willingness to learn ICT skills and motivate them for future participation in ICT training courses through motivational workshops. The evaluation of the ICT training courses for teachers and multipliers and the motivational workshops for the elderly. The data obtained was quantitative andanalyzed using SPSS software. The authors found a significant correlation between the number of possibilities for discussion provided during the ICT training courses for teachers and multipliers and the opinion that, from an overall perspective, the course helped the participants to be more sensitized to intergenerational issues and so understand the elderly people better. Similarly, the authors found significant correlation between the number of discussion possibilities during the motivational workshops for elderly and thelevel of interest in participation in future ICT training courses. Individuals who work in a teaching/learning process with elderly people need to be properly trained to be able to transfer knowledge and motivation to the elderly. Motivational workshops for the elderly should focus on individualizedlearning methods which positively affect elderlyʼs future motivation to learn ICT skills.
Ključne besede: elderly people, teachers, multipliers, information and communication technology (ICT), willingness to learn, motivational workshops
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 485; Prenosov: 1
URL Polno besedilo (0,00 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici