| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
PODPORA OBČINE ŠENTJUR PRI RAZVOJU MLADIH PODJETIJ
Hana Sudar, 2012, diplomsko delo

Opis: V sodobnem času, času gospodarske krize, temelji pomemben delež gospodarstva, tudi na manjših podjetnikih, manjših gospodarskih družbah in samozaposlenih. To se je kazalo že v preteklosti in tudi trenutno ima vedno večji pomen. V svojem diplomskem seminarju sem preučila kakšne so možnosti za le-te v Sloveniji, osredotočila pa sem se na možnosti in pogoje za manjše podjetnike in gospodarske družbe ter samozaposlene v Občini Šentjur. Izpostavila sem Mrežni podjetniški inkubator Vrelec Rogaška Slatina, poslovna enota Šentjur, saj ta na področju Občine Šentjur, najbolj aktivno spodbuja mlade k razvoju poslovnih idej, in jim pri uresničevanju le-teh tudi pomaga. Inkubirana podjetja so s storitvami, nasveti, pomočjo, skupno uporabo prostorov in tehnologije ter z subvencijami Mrežnega podjetniškega inkubatorja, v veliki meri zadovoljni in odločeni nadaljevati svojo poslovno pot, tudi po dobi inkubacije. Trenutno gre pri večini podjetij, razen enega, kjer so že trije zaposleni, za samozaposlitev. Vendar ne smemo zanemariti trenutne neugodne gospodarske klime, in težkih pogojev za poslovanje in uspeh. Zelo velik uspeh bo, če bodo podjetja poslovno uspešna tudi v prihodnosti, s preživetjem in uspešnostjo, pa se bodo povečale tudi možnosti razvoja, širjenja dejavnosti, preboja na tuje zahtevne trge, zaposlovanja novih kadrov idr.
Ključne besede: Podporno okolje, nova podjetja, inkubirana podjetja, občina Šentjur, Mrežni podjetniški inkubator Vrelec.
Objavljeno: 13.12.2012; Ogledov: 1482; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

5.
PRIMERJAVA MED STANDARDOM SIST EN ISO 9001:2008 IN STANDARDOM SIST EN ISO/IEC 17025:2005- ŠTUDIJA PRIMERA V PODJETJU SIQ ITALIA
Hana Furlan, 2013, diplomsko delo

Opis: Sistem managementa kakovosti je ključni dejavnik za uspešno in učinkovito organizacijo, česar se zavedamo tudi v podjetju SIQ Italia. SIQ Italia je storitveno podjetje, ki se ukvarja s preskušanjem in certificiranjem igralnih avtomatov. Pri svoji dejavnosti mora izpolnjevati zahteve italijanske zakonodaje, zahteve odjemalcev ter slediti mora zahtevam standarda SIST EN ISO/IEC 17025:2005. Organizacija ima vzpostavljen sistem managementa kakovosti, vendar poudarek daje predvsem ključnim procesom, ki so v obsegu akreditacije. Cilj in želja podjetja je, da bi razširili sistem managementa kakovosti na vse procese v organizaciji, tudi na vodstvene in podporne procese. V diplomski nalogi smo naredili primerjavo standarda SIST EN ISO 9001:2008 in SIST EN ISO/IEC 17025:2005 ter analizo obstoječega stanja glede na zahteve zgoraj omenjenih standardov v podjetju. Na podlagi analize smo podali možne izboljšave, kar bi pripomoglo k boljšemu celovitemu obvladovanju kakovosti v podjetju. Na podlagi analize smo se v podjetju odločili, da na novo definiramo organizacijsko strukturo, določili smo vodstvene, ključne in podporne procese. Osredotočili smo se na enega izmed ključnih procesov in opravili analizo časov posameznih aktivnosti izbranega procesa ter podali izboljšave, zlasti v smeri višje učinkovitosti.
Ključne besede: sistem managementa kakovosti, SIST EN ISO 9001:2008, SIST EN ISO/IEC 17025:2005, akreditacija, procesni pristop
Objavljeno: 17.07.2013; Ogledov: 1324; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

6.
ANALIZA ODNOSA DO KAKOVOSTI KOT GRADNIKA ORGANIZACIJSKE KLIME, ZADOVOLJSTVA IN OSEBNE ZAVZETOSTI ZAPOSLENIH V ZDRAVSTVU
Hana Dema, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja proučevanje odnosa do kakovosti na celovit način v okviru organizacijske klime v povezavi z zadovoljstvom in osebno zavzetostjo zaposlenih v javnem zdravstvenem zavodu Univerzitetni klinični center Ljubljana. S kvantitativno raziskavo smo s pomočjo vprašalnika SiOK proučevali korelacije podatkov na cenzusu 1574 zaposlenih iz 23 organizacijskih enot. Za statistično analizo podatkov s programom SPSS smo uporabili deskriptivno analizo, Pearsonov test korelacije, PCA-metodo glavnih komponent, regresijsko analizo, faktorsko analizo organizacijske klime, analizo variance ugotavljanja statistično značilnih razlik znotraj posameznih faktorjev glede na odnos do kakovosti, zadovoljstvo z delom in osebno zavzetost zaposlenih. Rezultati raziskave so pokazali, da je v organizaciji povprečen odnos do kakovosti dober (M = 3,5), organizacijska klima srednje dobra (M = 2,9), zadovoljstvo z delom povprečno (M = 3,2) in osebna zavzetost povprečna (M = 3,3). Zaposleni so izrazili nezadovoljstvo z načinom vodenja, z jasnostjo standardov in ciljev kakovosti, z možnostmi za izobraževanje, s sistemom nagrajevanja in kariernim razvojem. Pearsonov test korelacije kaže, da je zadovoljstvo pri delu pozitivno povezano z odnosom do kakovosti. Z multiplo regresijsko analizo smo ugotovili, da zadovoljstvo vpliva na organizacijsko klimo in obratno. Iz korelacijske analize izhaja, da so jasno zastavljeni standardi in cilji kakovosti v zdravstvu pozitivno povezani z zadovoljstvom zaposlenih z vodstvom posamezne organizacijske enote in da je osebna zavzetost zaposlenih pozitivno povezana z jasno zastavljenimi standardi in cilji kakovosti. Prav tako smo prikazali, da večja kot je zavzetost zaposlenih, večja je verjetnost, da se bo dvignila tudi raven odnosa do kakovosti med zaposlenimi in obratno. Iz rezultatov izhaja, da je odgovornost za kakovost dela zaposlenih pozitivno povezana z občutkom, da jih vodja in sodelavci upoštevajo kot osebo. Iz ocene regresijskih koeficientov izhaja, da na zadovoljstvo zaposlenih najmočneje vplivata spremenljivki 'Zaposleni prejemamo plačo, ki je vsaj enakovredna ravni plač na tržišču' (β = 0,235, p < 0.01) in 'Zaposleni na vseh ravneh imamo realne možnosti za napredovanje' (β = 0,182, p < 0.01). Spremenljivke 'V naši organizaciji so postavljene zelo visoke zahteve glede delovne uspešnosti' (β = −0,038, p < 0.01), 'O tem, kaj se dogaja v drugih enotah, dobimo dovolj informacij' (β= −0,039, p<0.01), 'Zaposleni se čutimo odgovorne za kakovost našega dela' (β = −0,047, p < 0.01) in spremenljivka 'Zaposleni smo pripravljeni prevzeti tveganje za uveljavitev svojih pobud' (β = −0,055, p < 0.01) pa na zadovoljstvo zaposlenih vplivajo statistično negativno. Na podlagi ugotovitev raziskave smo oblikovali ukrepe in predloge za doseganje trajnostne kakovosti v zdravstvu. Raziskava predstavlja izvirni prispevek in daje nova spoznanja, temelječa na paradigmi razumevanja odnosa do kakovosti v okviru organizacijske klime in v povezavi z zadovoljstvom ter osebno zavzetostjo in njihovo celovitost kot motiv odličnosti.
Ključne besede: - zdravstvo, - storitve, - kakovost, - odnos do kakovosti, - organizacijska klima.
Objavljeno: 27.08.2014; Ogledov: 1319; Prenosov: 294
.pdf Celotno besedilo (3,01 MB)

7.
8.
Tveganja oskrbovalnih verig v hotelu
Hana Grmič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Upravljanje s tveganji je v današnjem času gospodarske krize in vse pogostejših naravnih katastrof ključno za uspešno in neprekinjeno poslovanje vsakega podjetja. Prepoznavanje tveganj, njihovo ocenjevanje ter upravljanje v poslovnem svetu, lahko pomenijo razliko med uspešnim in propadlim podjetjem. V diplomski nalogi bomo obravnavali tveganja oskrbovalnih verig v hotelu. Nadgradili bomo obstoječ model Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru z naslovom Katalog tveganj v opazovalni verigi. V našem modelu se bomo osredotočili le na hotele ter dodali ukrepe, katere je potrebno sprejeti v kriznih okoliščinah. Model za upravljanje tveganj v oskrbovalnih verigah Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru, smo nadgradili z 21 tveganji, ki so značilni tudi za hotele. Bistvena razlika med modeloma je v tem, da smo mi pri vsakem tveganju opisali nadzore ter ukrepe, katere je potrebno izvesti, v primeru neljubih dogodkov.
Ključne besede: tveganja, oskrbovalna veriga, hotel, ukrepi
Objavljeno: 09.08.2016; Ogledov: 872; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

9.
ZELENA STENA KOT ČISTILNA NAPRAVA
Hana Kolenc, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je izdelano z namenom predstaviti možnost združevanja zelene stene in principov rastlinske čistilne naprave, v čistilno napravo za sivo vodo. V delu so predstavljeni pozitivni vplivi zelenih sten, kot tudi rastlinskih čistilnih naprav. Z možnostjo združevanja teh dveh, bi lahko takšne sisteme umeščali v urbano okolje, kjer bi zmanjšali porabo pitne vode za splakovanje in omogočili čiščenje ter ponovno uporabo odpadne vode. Z ugodnimi vplivi zelenih sten, pa bi pozitivno vplivali na okolje in ljudi.
Ključne besede: rastlinska čistilna naprava, zelena stena, čiščenje odpadne vode, siva voda
Objavljeno: 06.10.2016; Ogledov: 1126; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (3,12 MB)

10.
PRAVNI VIDIKI VELIKEGA PODATKOVJA (BIG DATA)
Hana Kosi, 2016, diplomsko delo

Opis: Ljudje vsakodnevno z uporabo mobilnih aplikacij, brskanjem po spletu in celo pri nakupovanju v trgovini največkrat nezavedno in prostovoljno delimo svoje osebne podatke. Ker se vse več spletnih podjetij in drugih organizacij za lažje in boljše delovanje ukvarja z zbiranjem in obdelovanjem osebnih podatkov, se postavlja vedno pomembnejše vprašanje varstva osebnih podatkov. Prvi pravno zvezujoči mednarodni sporazum na področju varstva osebnih podatkov je oblikoval Svet Evrope in ga leta 1981 predstavil kot Konvencijo o varstvu posameznika glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov. Evropska unija je v zadnjih 30. letih zaradi vedno naprednejše informacijske tehnologije na tem področju oblikovala obsežno zakonodajo, katere najpomembnejši dokumenti v povezavi z varstvom podatkov so Direktiva 95/46/ES o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, zadnje spremembe pa sta prinesli Uredba (EU) 2016/679 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES in Direktiva (EU) 2016/680 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ. Zbiranje in obdelovanje podatkov igra pomembno vlogo tudi z vidika konkurence, natančneje pri oblikovanju tržne moči posameznih podjetij in vstopnih ovir, ki jih ta podjetja ustvarjajo za majhna in še ne uveljavljena podjetja. Na tem področju sta francoski in nemški organ za konkurenco maja letos objavila skupno poročilo o velikem podatkovju in konkurenčnem pravu, ki vsebuje raziskavo o tem, na katere načine lahko podatki postanejo vir tržne moči in kako lahko dostop do podatkov s povečanjem preglednosti trga izkrivlja konkurenco, vsebuje pa tudi predstavitev ravnanja s podatki, ki lahko kršijo konkurenčno zakonodajo. V želji po boljši in lažji dostopnosti do podatkov podjetja posegajo po številnih protikonkurenčnih ravnanjih, kot so združevanje podjetij in izključujoča ravnanja, kamor spadajo zavrnitev dostopa, diskriminatoren dostop do podatkov, izključujoči dogovori in vezane prodaje ter navzkrižna uporaba podatkovnih nizov, podatki pa so lahko tudi sredstvo cenovne diskriminacije.
Ključne besede: veliko podatkovje, varstvo zasebnosti, varstvo osebnih podatkov, konkurenca, zakonodaja Evropske unije, Big Data
Objavljeno: 02.12.2016; Ogledov: 1327; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (819,05 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici