| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ureditev pravic delničarjev iz prve in druge delničarske direktive v Združenem kraljestvu in Sloveniji
Hana Šrot, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava pravice delničarjev, ki izhajajo iz 1. in 2. delničarske direktive, pri čemer je poudarek dan na njihovo implementacijo v dveh državah članicah Evropske unije – Združenem kraljestvu in Sloveniji. Urejanje pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi, se je na ravni Evropske unije začelo na začetku 21. stoletja, ko je Evropska komisija leta 2007 sprejela 1. delničarsko direktivo (v nadaljevanju: 1. Direktiva) o uveljavljanju določenih pravic delničarjev. V istem obdobju je svetovna finančna kriza že spodbudila razmisleke o potrebi po dodatni regulaciji ter reviziji 1. Direktive, kar se je realiziralo leta 2017 z 2. delničarsko direktivo (v nadaljevanju: 2. Direktiva) glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev. V osrednjem delu je najprej obravnavana prva delničarska direktiva, vključno s sistematičnim pregledom njene vsebine. Šest ključnih področij, ki jih ureja, je najprej predstavljenih v kontekstu same direktive, nato pa je predstavljena še njihova normativna ureditev v Združenem kraljestvu ter v Sloveniji, kjer je hkrati podana tudi primerjava med obema sistemoma. Na kratko je podana tudi predstavitev okoliščin, ki so pripeljale do revizije 1. Direktive. Nenazadnje je po enakem sistemu kot 1. Direktiva obravnava še 2. Direktiva, od analize njenih določb do primerjave implementacije v Združenem kraljestvu in Sloveniji. Avtorica je v delu ugotovila, da so bile za implementacijo obeh direktiv večje spremembe potrebne v Sloveniji, saj domača zakonodaja nekaterih institutov sploh ni urejala. Čeprav Slovenija še ni implementirala 2. Direktive, je iz predloga novele ZGD-1K razvidno, da bo določena področja potrebno urediti povsem na novo. Spremembe zakonodaje Združenega kraljestva so bile znatno manjše, kar gre deloma pripisati temu, da je Združeno kraljestvo že imelo zelo razvit zakonodajni okvir, ki je urejal večino institutov, deloma pa temu, da je tekom postopka sprejemanja direktiv Združeno kraljestvo izkoristilo svoj vpliv znotraj Evropske unije in ugovarjalo vrsti predlaganih določb, ter doseglo njihovo predrugačenje ali pa izključitev iz končnega besedila direktiv.
Ključne besede: pravice delničarjev, Direktiva 2007/36/ES, Direktiva (EU) 2017/828, ZGD-1K.
Objavljeno: 19.12.2019; Ogledov: 396; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (720,30 KB)

2.
Varščina za stroške v mednarodni trgovinski arbitraži
Hana Šrot, 2017, diplomsko delo

Opis: Pristojnost arbitražnih tribunalov za odrejanje varščine za stroške je v zadnjih letih doživela veliko spremembo. V preteklosti je bila pristojnost za odločanje o začasnih ukrepih pridržana izključno nacionalnim sodiščem, medtem ko so danes takšna pooblastila priznana tudi arbitraži v večini nacionalnih zakonodaj in arbitražnih pravil. Pristojnost tribunala lahko izhaja iz arbitražnega sporazuma strank (in posredno iz institucionalnih arbitražnih pravil, na katera se tak sporazum nanaša) ali pa iz prava sedeža arbitraže – lex arbitri. Nesporno je, da je podelitev pristojnosti arbitražnim tribunalom za odrejanje začasnih ukrepov v veliko vidikih koristna za učinkovitost in doseganje namena arbitraže, vendar pa hkrati pomeni vzpostavitev vzporedne pristojnosti med tribunali in sodišči. V praksi sta glede razporeditve pristojnosti možna dva pristopa. Prvi je t.i. "sistem proste izbire foruma", kjer sta oba organa v prirejenem položaju in med njima velja popolnoma paralelna pristojnost. Drugi pristop pa temelji na subsidiarnosti sodne intervencije, oz. "sistem omejenega dostopa do sodišča", ki daje prednost pri sprejemanju začasnih ukrepov tribunalu, razen v primeru, ko le-ta še ni konstituiran oz. obstajajo druge primerne okoliščine. V skladu z načelom avtonomije volje pa imajo stranke v arbitraži še tretjo možnost, tj. sklenitev dogovora o izključni pristojnosti tribunala ali sodišča. Ko je pristojnost arbitražnega tribunala za odreditev varščine za stroške vzpostavljena, pa se pojavi drug problem. To je pomanjkanje uniformnega testa, ki bi postavil jasne in specifične kriterije za ta ukrep. Kljub temu, da mnogo nacionalnih zakonodaj in arbitražnih pravil pooblašča tribunal za izdajo začasnih ukrepov, pa skoraj nihče od njih ne daje točnih smernic oz. okoliščin, v katerih naj bodo ti ukrepi izdani. UNCITRAL Vzorčni zakon, s spremembami iz leta 2006, določa dva pogoja, vendar pa sta le-ta zelo splošna in ne najbolj ustrezna za tako specifičen ukrep, kot je varščina za stroške. Zaradi presplošnih določb, ki ne dajejo jasnih odgovorov, velja za dodatne pogoje za ukrep varščine za stroške preučiti mednarodno arbitražno prakso. Zaradi kompleksnega sistema obstoječih pravnih sistemov je težko, če ne celo nemogoče, ustvariti enoten test, ki bi bil uporaben v vseh raznolikih sistemih. Vendarle pa obstajajo okoliščine, ki jih tribunali redoma upoštevajo pri odločanju o predlogih za varščino. Med temi okoliščinami so finančno stanje tožnika (in toženčevo ravnanje kot vzrok slabega stanja) ter čas vložitve predloga za varščino. Državljanstvo oz. domicil stranke je danes popolnoma zastarel kriterij in velikokrat izrecno prepovedan, saj je v nasprotju s samim bistvo mednarodne trgovinske arbitraže.
Ključne besede: mednarodna trgovinska arbitraža, varščina za stroške, začasni ukrepi
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 763; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (314,03 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici