1. |
2. Forenzična bolnišnica skozi zgodovino kazenskega prava in forenzične psihiatrijeBarbara Nerat, Gregor Pivec, 2010, pregledni znanstveni članek Opis: V prispevku je celostno prikazan medicinski terapevtski ukrep – forenzična bolnišnica, za katero si v skladu s tezo, da si za odgovor kazenskega pravosodja na ravnanja splošno nevarnih storilcev kaznivih dejanj ne glede na njihovo duševno zdravje v času storitve kaznivega dejanja (lahko je v razponu od stanja popolne prištevnosti, ko jim gre pripisati kazensko odgovornost, do popolne neprištevnosti, saj za svoja dejanja ne morejo kazensko odgovarjati), na katerem temelji vsebina, prizadevava najti mesto v sistemu domačega kazenskega prava.
Forenzično bolnišnico, ki je pravzaprav »gostja« kazenskega prava, saj »domuje« na področju medicine oz. forenzične psihiatrije, predstavljava kot institut, ki pomeni za domačo zakonodajo absolutno novost. Ker je v slovenski ureditvi popolna neznanka, se ne omejujemo zgolj na najožji pojem forenzične bolnišnice in jo skušava prikazati s čim več zornih kotov, hkrati pa sproti opozarjati na odprta vprašanja in dileme, na katere bo treba iskati primerne odgovore, ter rešitve, da predlagani institut dobi svoj prostor v kazenskopravni teoriji, hkrati pa zaživi tudi v sodni praksi.
V prispevku se osredinjava na kratek zgodovinski pregled razvoja (ne)prištevnosti in prvin instituta forenzične bolnišnice, kar pomeni, da sva subtilno izpostavila subjekt in objekt razprave, tj. forenzičnega bolnika – človeka, ki ga po storitvi za okolico nevarnega kaznivega dejanja najprej sodno obravnavajo –, ter pošljejo v forenzično bolnišnico – prostor, kamor bo storilec nameščen, da bo lahko nadalje medicinsko obravnavan. Glede na primarnost kazenskega postopka opozarjava na varstvo temeljnih načel pravne države in na temeljna načela kazenskega postopka, ki jih mora sodišče dosledno upoštevati na poti do ustrezne odločitve. Nato skušava ob upoštevanju domače in mednarodne zakonodaje predstaviti osnovno pravno podlago za namestitev v forenzično bolnišnico. Zaradi seznanitve bralca z novim institutom, ki bi z uvrstitvijo v Kazenski zakonik (KZ-1) prispeval k razvitejšemu, sodobnemu in smotrnemu sistemu kazenskega sankcioniranja, izraziteje uporabljava zgodovinsko in praktično metodo, t. i. »desk research«, »case study«.
Ključne besede: forenzična bolnišnica, forenzični bolnik, kazenski zakonik, kazenski postopek, sistem kazenskega sankcioniranja, medicinska terapevtska obravnava
Objavljeno v DKUM: 27.03.2017; Ogledov: 1504; Prenosov: 167
 Celotno besedilo (408,56 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. GinekologijaDarja Arko, Elko Borko, Radovan Breznik, Igor But, Raja Gošnak Dahmane, Zlatka Rakovec-Felser, Vida Gavrić-Lovrec, Borut Gorišek, Borut Kovačič, Tatjana Kodrič, Božo Kralj, Boštjan Lovšin, Gregor Pivec, Božena Primožič, Milan Reljič, Iztok Takač, Veljko Vlaisavljević, Ivan Žebeljan, Branka Žegura Andrić, 2008, univerzitetni, visokošolski ali višješolski učbenik z recenzijo Opis: Ginekologija
Ključne besede: načrtovanje družine, ginekološka onkologija, neplodnost, reproduktivno zdravje, ženska spolovila, anatomija, ginekološki pregled, menopavza, nosečnost, splav, dojka, urinska inkontinenca, kirurgija
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 3699; Prenosov: 540
 Povezava na celotno besedilo |
4. |
5. Zgodovina Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društvaElko Borko, Viljem Brumec, Boža Janžekovič, Gregor Pivec, 2010, pregledni znanstveni članek Opis: Prispevek prikazuje 40 let delovanja Medikohistorične sekcije slovenskega zdravniškega društva (MHS SZD) v obdobjih treh predsednikov društva. MHS SZD so ustanovili v Ljubljani leta 1951. Po smrti prvega predsednika doc. dr. Ivana Pintarja, dr.med., je leta 1963 sekcija prenehala delovati. Izvršni odbor Slovenskega zdravniškega društva (SZD) pa je leta 1968 obnovil delo MHS SZD in določil njen sedež v Mariboru. Dolgoletni predsednik prim. Eman Pertl, dr. med. je natančno opisal prvih deset let delovanja sekcije (1968-1978), drugo obdobje (1979-1998) je prikazal naslednji predsednik prof. dr. Edvard Glaser, dr. med., ki je vodil sekcijo vse do svoje smrti 2007. V prispevku opisujemo povezanost MHS SZD s sorodnim, Znanstvenim društvom za zdravstveno kulturo Slovenije (ZDZZKS), ko je bil prof. dr. Edvard Glaser tudi predsednik mariborske podružnice ZDZZKS. Poročilo o delovanju sekcije v zadnjem obdobju (1998-2007) dopolnjuje pregled 40-letnega delovanja MHS SZD.
Ključne besede: zgodovina medicine, zdravniško društvo
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 2073; Prenosov: 92
Celotno besedilo (390,60 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
