Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomski nalogi je opisano načrtovanje in izdelava elektronskega vgrajenega sistema za nadzor in upravljanje ogrevalnih teles. Sistem se brezžično poveže v internet stvari, hkrati pa kot glavni vir napajanja uporablja baterijo. Predstavljeno je delovanje strežnika in protokola, s katerim se sistem povezuje v omrežje kot del interneta stvari, hkrati pa je predstavljeno tudi delovanje sistema po delih, povezanih v celoto, ki deluje kot samostojen sistem. V opisu napajalnega dela vezja je podrobneje predstavljeno, na kakšen način izdelati napajalno vezje, ki zagotavlja varno uporabo baterije in hkrati predstavlja zanesljiv in zahtevam primeren napajalni vir. Krmilni del vezja opisuje sestavo paketov za uporabljeni internetni protokol, ki jih preko komunikacijskega modula in interneta pošilja na strežnik. Podrobneje je opisana tudi vzpostavitev in realizacija strežnika za internet stvari, s katerim sistem komunicira.
Ključne besede: MQTT, internet stvari, WiFi, pametna hiša
Objavljeno: 02.11.2020; Ogledov: 202; Prenosov: 36
Celotno besedilo (2,40 MB)

Opis: Diplomsko delo opisuje razvoj in izdelavo vgrajenega sistema za odkrivanje in javljanje požarov, ki s pomočjo optičnega senzorja zazna začetni požar in nas na to opozori preko zvočnega signala in sms sporočila preko gsm vmesnika. Glavna naloga sistema za odkrivanje in javljanje požarov je, da uspešno in učinkovito zazna potencialen požar v čim bolj zgodnji fazi požara in nas na to v čim krajšem času opozori, da je moč še uspešno ukrepati in preprečiti katastrofo. V diplomskem delu so na kratko predstavljeni nekateri osnovni pojmi za razumevanje in uspešno načrtovanje javljalnika požara. Opisano je celotno načrtovanje vgrajenega sistema ter nekateri glavni elementi sistema.
Ključne besede: vgrajen sistem, požar, odkrivanje in javljanje požara, gsm vmesnik, optični senzor
Objavljeno: 11.12.2019; Ogledov: 577; Prenosov: 118
Celotno besedilo (1,69 MB)

Opis: Diplomska naloga opisuje načrtovanje in izdelavo elektronskega vgrajenega sistema ki deluje kot senzor Interneta stvari, obenem pa se za električno delovanje poslužuje nabiranju sončne energije. Predstavljeno je delovanje Interneta stvari, delovanje sončnih celic, predstavljena pa je tudi ideja in realizacija o samooskrbi in menedžmentu z električno energijo. Elektronski sistem je izdelan iz napajalnega in krmilnega vezja, izdelan pa je tudi strežnik za Internet stvari ter uporabniški vmesnik, na katerem se prikazujejo meritve opravljene z elektronskim sistemom. Pri napajalnem delu vezja je opisano, kako izdelati vezje, katero bo spremljalo svoje stanje električne energije, kako lahko izkoristimo sončno energijo za polnjenje baterije in kako zagotovimo delovanje tudi ob prazni bateriji. Krmilni del vezja opisuje izdelavo krmilja, ki se poveže v internet, deluje kot naprava Interneta stvari, meri veličine iz senzorjev in le te pošilja preko interneta na strežnik. Opisani in prikazani so tudi algoritmi in grafi poteka za program. V zadnjem delu je opisana namestitev strežnika za Internet stvari, namestitev podatkovne baze, shranjevanje podatkov ter prikaz podatkov na uporabniškem vmesniku. Vsi deli so logično razdeljeni v posamezna poglavja, v katerih se iz grobega opisa spustimo do podrobnosti delovanja.
Ključne besede: Internet stvari, senzorji, MQTT, sončna energija, GPRS
Objavljeno: 23.11.2019; Ogledov: 401; Prenosov: 46
Celotno besedilo (2,29 MB)

Opis: V diplomski nalogi sta opisana razvoj in uporaba signalizatorja prijema, s katerim preko vmesnika Bluetooth dobimo signalizacijo prijema ribe na telefon. Predstavljeno je osnovno delovanje signalizatorja prijema, vmesnika Bluetooth in aplikacije, namenjene za telefon. Signalizator prijema je izdelan iz digitalnega dela, ki nam zagotavlja Bluetooth vmesnik, in mobilne aplikacije, s katero vzpostavimo komunikacijo. V digitalnem delu se soočamo z izbira senzorja za signalizacijo prijema, kjer moramo paziti na tokovno porabo senzorja in napetost, na kateri bo deloval senzor. K digitalnemu delu lahko tudi pripišemo razvoj programske kode za delovanje Bluetooth vmesnika. Ukvarjamo se tudi z razvojem mobilne aplikacije. Tako za digitalni del, kot tudi za načrtovanje ohišja in antene smo opisali razvoj, delovanje in uporabo. Enako smo storili tudi za samo mobilno aplikacijo.
Ključne besede: signalizator prijema, vmesnik Bluetooth, senzor za indikacijo prijema
Objavljeno: 14.11.2019; Ogledov: 445; Prenosov: 84
Celotno besedilo (4,56 MB)

Opis: Že skupna kmetijska politika (SKP) govori o ciljih, da je potrebno na področju kmetovanja sprejemati ukrepe, s katerimi bomo dosegli, da bodo ljudje imeli na razpolago dobro in cenovno dostopno hrano ter da bodo kmetovalci lahko zaslužili za dostojno življenje. Glede na podatke o analizi stanja slovenskega kmetijstva in živilstva v strategiji za izvajanje resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020, da se je od leta 2000 število organizacij in obdelovalna površina zmanjšala, je še toliko bolj pomembno, da so projektne dejavnosti naravnane tako, da spodbujajo in omogočajo strokovno raziskovanje na tem področju, katerih rezultati bodo omogočili lažje upravljanje in bodo imeli vpliv na širšo družbo. Pridelovalci sadja, so zelo odvisni od vremenskih razmer in drugih vplivov, s tem pa tudi njihov ekonomski položaj. Pridelovalci se pri svojem delu, bodisi pri zasnovi novih ali pri upravljanju že obstoječih nasadov zanašajo na podatke okóljskih parametrov, ki so večkrat pogojeni s poznavanjem zgodovine območja. Nekateri trenutno dostopni podatki okóljskih parametrov, so dostopni na spletni strani Agencije Republike Slovenije za Okolje, vendar v okrnjeni obliki in le za točko kjer se nahaja vremenska postaja. Ti podatki so koristni za analizo večjih površin na območju Republike Slovenije, vendar agronomu ne zadoščajo popolnoma za pravočasno ukrepanje ali snovanje novega nasada. Običajno so nasadi tudi lokacijsko oddaljeni od upravitelja nasada in ga le-ta lahko spremlja le s fizični pregledi na terenu. Dodaten vpliv na odločitve ima tudi terenska postavitev nasada, ki je večkrat razgibana in ima različne mikroklimatske pogoje. Da bi pravočasno preprečili morebitne bolezenske ali vremensko povzročene težave in pravočasno ukrepali, pa morajo biti ti pregledi zelo pogosti. Težavno je še posebej takrat, kadar je govora o več hektarjev velikih nasadih. S tovrstnimi težavami se sooča tudi Slovensko strokovno društvo lupinarjev (SSDL), katerega cilj je povečanje obsega pridelave orehov, lešnikov, kostanja in mandlja v Sloveniji z vpeljavo gospodarnih in okolju prijaznih tehnologij pridelave in dodelave. Težavo pozebe in ukrepe je že opisalo SSDL, ki se ukvarja tudi z informiranjem potrošnikov, kot tudi brošura (zašita pred spomladansko pozebo – ZPSP), ki jo je izdalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano jasno izpostavlja problem pozebe in preventivne zaščite ter kaj je pomembno pri načrtovanju nasadov. V projektu smo se ukvarjali z načrtovanjem sistema, s katerim bi bilo mogoče zajemati vse mikroklimatske parametre, kot so; temperatura in relativna vlažnost zraka in zemlje, količina padavin, osončenost (tudi notranjost krošenj), UV indeks, detekcija toče in kot ukrepi; namakanje in pršenje v primeru nevarnosti pozebe oziroma suše. S pomočjo omenjenih podatkov, ki so merjeni razpršeno v nasadu, je mogoče preventivno ukrepati v primeru pozebe, suše, bolezni ipd.. Ti podatki so nujni pri načrtovanju novih nasadov, da so uspešni in bo zanje potrebnih karseda najmanj ukrepov. S tem se ukvarja SSDL kot tudi drugih raziskovalci in pridelovalci sadja. Potrebo po tovrstnih podatkih jasno izpostavlja ZPSP za uspešno načrtovanje nasadov. S projektom smo vključene študente usmerili v zbiranje in raziskovanje literature na temo zastavljenega projekta. Ker gre v večini za študente, ki vstopajo na svojo pot študija in organiziranega dela v okviru projektov, so večinski rezultati projekta v obliki pridobitve novih kompetenc in organiziranih delovnih izkušenj študentov, končen teoretično zasnovan sistem, katerega bi bilo mogoče s tehnično podporo ustreznega kvalificiranega kadra laboratorija in finančno podporo bodisi vključenega društva ali podjetja, pripeljati do praktične realizacije izdelka za uporabo v praksi, kot je bilo tudi zastavljeno s cilji samega projekta.
Ključne besede: Senzorsko omrežje, mikroklimatski parametri, orehi, lešniki, pozeba, namakalni sistem, suša, toča, veter, kmetovanje
Objavljeno: 23.05.2018; Ogledov: 845; Prenosov: 94
Celotno besedilo (7,82 MB)