Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Magistrsko delo obravnava aktualno problematiko o prilagajanju bank na posamezne gospodarske cikle. Zajema obdobje od velike globalne krize, ki je nastala leta 2008, pa do julija 2023. Raziskava temelji na pregledu in analizi tuje in domače literature, pridobljene na svetovnem spletu. Najprej so opisani pojmi potrebni za boljše razumevanje izrazov, kot so makrobonitetna politika, monetarna politika in gospodarski cikli, ki so se vrstili v zajetem obdobju. Na podlagi dobljenih podatkov je bila opravljena analiza o prilagajanju regulativnih ukrepov na ekonomske cikle. Ti so bili razdeljeni na tri obdobja, in sicer čas globalne krize od 2008 do 2013, čas okrevanja od 2014 do 2019 ter krizo, ki je nastala kot posledica pandemije covida-19 in rusko-ukrajinskega spora. Globalna finančna kriza v začetku 21. stoletja je pokazala številne pomanjkljivosti pri nadzoru in upravljanju s sistemskimi tveganji. Makrobonitetna politika ni delovala, zato se z njo še vedno ukvarjajo ekonomisti in bančniki. Zadnje poglavje vsebuje ugotovitve, skladne s tremi postavljenimi hipotezami, ki so bile potrjene. Ugotovljeno je bilo, da je makrobonitetna politika pomembna dopolnitev monetarne politike, saj le skupno sodelovanje lahko močno okrepi stabilnost ključnih makroekonomskih spremenljivk. Pri tem so pomembni številni makrobonitetni instrumenti za ublažitev tveganj, ki bi lahko ogrozili likvidnost bank. Poleg tega se mora centralna banka ves čas prilagajati trenutnim razmeram gospodarskih ciklov, saj ima vsak svoje značilnosti in potrebe.
Ključne besede: monetarna politika, makrobonitetni instrumenti, denar, ukrepi, prilaganja, finančna kriza.
Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 129; Prenosov: 35
Celotno besedilo (1,92 MB)