| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PODVODNI BETON
Gregor Leskovšek, 2013, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V projektni nalogi je opisan postopek podvodnega betoniranja. Beton je eden izmed najstarejših gradbenih materialov, ki s svojimi lastnostmi omogoča širok spekter uporabe. Za podvodni beton je značilno, da ga uporabljamo za temeljne konstrukcije različnih objektov. Vgradnja podvodnega betona je težavna in draga naloga, vendar se zanjo odločamo predvsem zaradi zmožnosti izdelave novih prometnih poti, izboljšanja hidrotehničnih razmer in povečanja luških terminalov. Tehnološki postopki vgrajevanja betona so embalirani sveži beton, pod vodo vgrajen beton in pod vodo nastajajoči beton, ki so v tej projektni nalogi podrobneje predstavljeni.
Ključne besede: podvodni beton, betoniranje pod vodo, embalirani sveži beton, pod vodo vgrajen beton, pod vodo nastajajoči beton
Objavljeno: 25.10.2013; Ogledov: 1435; Prenosov: 317
.pdf Celotno besedilo (404,66 KB)

2.
Primerjava metod zakoličbe dolžinskih objektov in velikih površin
Gregor Leskovšek, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bila primerjava metod zakoličbe dolžinskih objektov in velikih površin. Proces zakoličevanja se razlikuje od vrste objekta, ki ga zakoličujemo. Povzeli smo glavne značilnosti zakoličbe stanovanjskih, dolžinskih ter komunalnih objektov. Teoretično smo prikazali tudi izvedbo višinske zakoličbe s pomočjo nivelirja. Določeno pozornost smo namenili zahtevani merski natančnosti pri opravljanju geodetskih dejavnosti ter povezavi med gradbeno in mersko natančnostjo zakoličevanja. V magistrskem delu smo spoznali različne načine zajemanja podatkov za potrebe geodetske stroke. Posebno pozornost smo namenili metodi izmere GNSS ter metodi z elektronskim tahimetrom. Primerjali smo natančnost zakoličbe med obema načinoma zajemanja podatkov. Praktični primer smo izvedli s sistemom GNSS Topcon Hiper V in z elektronskim tahimetrom priznanega švicarskega proizvajalca Leica TS50. Analiza je pokazala, da je zakoličevanje natančnejše z uporabo elektronskega tahimetra, vendar tudi uporaba metode izmere GNSS omogoča dovolj natančno izvedbo zakoličbe dolžinskih kot tudi enostavnih stanovanjskih objektov.
Ključne besede: gradbeništvo, geodezija, zakoličbe, natančnost
Objavljeno: 04.04.2017; Ogledov: 825; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (4,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici