| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VGRAJEN SISTEM KRMILNIKA ZA USMERJANJE ANTENSKEGA SKLOPA
Gregor Kirbiš, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil izdelati krmilnik za krmiljenje antenskega sklopa. Krmilnik je namenjen tako avtomatskemu sledenju satelitov kot tudi ročnemu načinu premikanja antenskega sklopa. Krmilnik smo izdelali s pomočjo programskega paketa za načrtovanje elektronskih sistemov Altium designer in okolja za razvoj vgrajene programske opreme CodeVisionAVR. Vgrajena programska oprema je zasnovana v C programskem jeziku. Obstaja že mnogo takšnih sistemov, ki imajo identične funkcije kot jih ima vgrajeni sistem krmilnika za usmerjanje antenskega sklopa. Pri obstoječih sistemih se krmiljenje usmerjanja antenskega sistema izvaja s pomočjo relejev. Slabost uporabe relejev je v tem, da ne omogočajo zveznega sledenja satelitov, mehkega zagona in pospeševanja pri premikanju antenskega sistema. Vgrajen sistem krmilnika za usmerjanje antenskega sklopa bomo krmilili s pomočjo pulzno širinske modulacije. Omejitvi pri načrtovanju krmilnika za usmerjanje antenskega sklopa sta bili napajalna napetost za vezje in aktuatorje, ter kompatibilnost s programsko opremo za sledenje satelitov.
Ključne besede: vgrajeni sistemi, antenski sklopi, krmilniki, pulzno širinska modulacija, sledenje satelitov.
Objavljeno: 20.12.2012; Ogledov: 1022; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (5,28 MB)

2.
CCSDS ZDRUŽLJIV KOMUNIKACIJSKI MODUL S-BAND ZA VESOLJSKE APLIKACIJE
Gregor Kirbiš, 2014, magistrsko delo

Opis: Najbolj osnovna funkcija vsakega satelita je komunikacija z zemeljsko postajo. Zahteva po prenosu velikih količin podatkov v čim krajšem času je pobuda in izziv vsakemu načrtovalcu komunikacijskih modulov. Prisotne so še dodatne zahteve po zmanjševanju velikosti in teže. V vesoljskih aplikacijah se je v zadnjem času uveljavila miniaturizacija satelitov, ki dosegajo podobne zmogljivosti kot njihovi večji predhodniki. Kljub temu da se velikost satelitov vztrajno zmanjšuje, pa so komunikacijski moduli ostali primerjalno veliki. Zato je izdelava kompaktnega komunikacijskega modula delujočega znotraj S-band frekvenčnega območja strokovni izziv. Razvoj slednjega je predstavljen v tem magistrskem delu.
Ključne besede: CCSDS, brezžična komunikacija, FPGA, vesolje, radijske frekvence
Objavljeno: 30.10.2015; Ogledov: 628; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (2,96 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici