Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu sem preučevala spektroskopske lastnosti kohumulona, ene od glavnih grenkih komponent v hmelju (Humulus lupulus). Namen raziskave je bil ugotoviti, kako izbira kvantno-kemijske metode in baznega seta vpliva na natančnost simuliranih spektrov ter njihovo ujemanje z eksperimentalnimi podatki. Študija se osredotoča na vpliv štirih gostotnih funkcionalov (B3LYP, CAM-B3LYP, M06-2X in ωB97XD) in dveh baznih setov (6 311++G(d,p) ter def2TZVP) na kakovost napovedanih spektrov. Najprej sem pomerila spektra UV/VIS in CD vodne raztopine kohumulona pri nizki vrednosti pH, s čimer sem zagotovila, da je kohumulon v raztopini v obliki polno protonirane zvrsti. Nato sem izvedla konformacijsko analizo kohumulona, identificirala 13 energetskih minimumov ter jih optimizirala z metodami DFT. Na podlagi Gibbsovih prostih energij in Boltzmannove porazdelitve sem izbrala šest najverjetnejših konformer, ki so skupaj predstavljali več kot 99 % populacije. S pomočjo metode TD-DFT sem za te konformere izračunala elektronske prehode ter ustvarila simulirane spektre UV/VIS in ECD z uporabo programa GaussSum. Nato sem izračunane spektre primerjala z eksperimentalnimi. Rezultati kažejo, da izbira metode pomembno vpliva tako na geometrijo kot tudi na porazdelitev konformacij in intenziteto spektralnih pasov. Raziskava potrjuje, da premišljena izbira računske nastavitve bistveno izboljša interpretacijo eksperimentalnih spektrov in omogoča zanesljiv opis spektralnih lastnosti kompleksnih naravnih spojin, kakršna je kohumulon.
Ključne besede: hmelj, kohumulon, konformacije, spektroskopija, UV/VIS, CD, gostotni funkcional, bazni set
Objavljeno v DKUM: 18.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (2,97 MB)

Opis: Hmelj (Humulus lupulus L.) je trajnica vzpenjavka, ki se uporablja že stoletja ali celo tisočletje, predvsem kot sestavina piva, vendar so znane tudi nekatere zdravilne lastnosti hmeljevih spojin. Med te spojine spadajo tudi α-kisline, izmed katerih bomo v nalogi izolirali n-humulon. Ta deluje protibakterijsko saj je po svoji kemijski sestavi hidrofoben in se zato lahko vgradi v bakterijsko membrano in jo oslabi. Ker so površinsko aktivne snovi pomembna sestavina bakterijskih membran, smo želeli preveriti kakšne so interakcije med modelno površinsko aktivno snovjo in n-humulonom. Z uporabo izotermne titracijske kalorimetrije (ITC) smo želeli ugotoviti, kako dodatek n-humulona vpliva na kritično micelno koncentracijo (CMC) in termodinamčne parametre micelizacije. To nam lahko poda pomemben vpogled v njegove interakcije z fiziološkimi membranami. V diplomski nalogi smo najprej ekstrahirali ekstrakt iz hmeljevih storžkov in nato s tehnikami hitre in preparativne kromatografije izolirali n-humulon. Sestavo frakcij smo sproti preverjali z reverznofazno kromatografijo visoke ločljivosti in na koncu potrdili istovetnost n-humulona z uporabo NMR spektroskopije. Dobili smo 0,6199 g izoliranega n-humulona. Nato smo s pomočjo izotermne titracijske kalorimetrije analizirali vpliv n-humulona na CMC in termodinamične parametre micelizacije DTAB pri različnih temperaturah. Rezultati so pokazali, da prisotnost n-humulona v večini primerov znižuje CMC, kar nakazuje na njegovo vlogo pri spodbujanju nastanka micel. Poleg tega ima n-humulon izrazit vpliv na entalpijo micelizacije, saj povečuje eksotermnost procesa. Obenem rezultati nakazujejo pomembno vlogo hidrofobnih interakcij pri vključevanju n-humulone v micele, saj postane vrednost Δcp v prisotnosti n-humulona nekoliko bolj negativna.
Ključne besede: hmelj, α-kisline, n-humulon, preparativni HPLC, ITC, CMC
Objavljeno v DKUM: 18.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15  (1 glas)
Celotno besedilo (3,33 MB)

Opis: Tanini, kot je veskalagin, spadajo med zelo pomembne rastlinske metabolite, saj rastlino varujejo pred številnimi boleznimi in zajedalci. Hkrati imajo velik pomen v človeški prehrani zaradi svojih antioksidativnih in protivnetnih lastnosti. Odpornost bakterij na antibiotike dandanes predstavlja eno izmed največjih problematik, zato se v intenzivni vzreji živali h krmi namesto antibiotikov dodajajo tanini, saj imajo pomemben protibakterijski učinek. Zaradi vseh teh izjemnih lastnosti taninov smo se v diplomskem delu odločili raziskati, kako različni dejavniki vplivajo na razpad veskalagina in njegovih derivatov. V diplomskem delu smo preučevali vpliv temperature, pH-ja, inertne atmosfere in koncentracije vodikovega peroksida na razpad veskalagina in veskalina. S pomočjo HPLC-UV/DAD smo pri valovni dolžini 280 nm pomerili kromatograme vzorcev veskalagina in veskalina pri različnih časovnih intervalih. Vzorce smo prepihovali z dušikom, da smo zagotovili inertno atmosfero, in jim dodali točno določeno koncentracijo vodikovega peroksida. Eksperimentalnim podatkom smo s pomočjo programa Dynafit in programa, ki smo ga spisali v programskem jeziku Python, globalno prilegali dva teoretična modela, s čimer smo pridobili kinetične parametre. Iz rezultatov je razvidno, da veskalagin in veskalin pri višji temperaturi in pH-ju hitreje razpadata. Vidimo lahko tudi, da je razpad veskalagina in veskalina v inertni atmosferi zanemarljiv, v prisotnosti vodikovega peroksida pa oksidacija ne poteka le zaradi vodikovega peroksida, ampak ima zelo pomemben vpliv tudi avtokataliza. Model A, ki upošteva reakcijo avtokatalize, se eksperimentalnim podatkom veskalagina in veskalina odlično prilega in tudi globalno pridobljeni kinetični parametri oksidacije so med sabo v ustreznem razmerju.
Ključne besede: veskalagin, veskalin, temperaturna stabilnost, pH stabilnost, HPLC, modeliranje, oksidacija, hidroliza, avtokataliza
Objavljeno v DKUM: 09.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (3,51 MB)

Opis: Kohumulon je ena izmed α-kislin v hmelju, ki se uporablja na različnih področjih od pivovarstva do farmacije. Kohumulon deluje protibakterijsko, med drugim zaradi sposobnosti poškodovanja celične membrane, zato je raziskovanje njegovih interakcij s površinsko aktivnimi snovmi (PAS) ključnega pomena. V raziskavi smo določali kritično micelno koncentracijo (CMC) treh kationskih površinsko aktivnih snovi: DTAB, TTAB in HTAB ter spremljali vpliv kohumulona na te vrednosti. Raziskavo smo začeli z opazovanjem emisijskega in absorpcijskega spektra kohumulona v območju UV in vidne svetlobe. Nato pa določali CMC površinsko aktivnih snovi s fluorescenčno spektroskopijo in opazovali vpliv dodatka kohumulona na CMC PAS. Uspešno smo določili CMC PAS s pirenom, vendar določitev CMC s pirenom v prisotnosti kohumulona ni bila mogoča, saj je bila absorbanca kohumulona previsoka. Zato smo uporabili alternativo – fluorescein – s katerim smo uspešno določili CMC. Ugotovili smo, da kohumulon pri DTAB in TTAB zniža CMC, pri HTAB pa jo nekoliko poveča. Prisotnost 1 % etanola, ki je bil potreben za raztapljanje kohumulona, ni imela pomembnega vpliva na CMC. Zaznali smo tudi pojav bele oborine ob dodatku PAS v raztopino kohumulona, ki je izginila tik pred dosegom CMC, kar dodatno potrjuje mehanizem micelizacije.
Ključne besede: kohumulon, CMC, UV–VIS spektroskopija, fluorescenčna spektroskopija, piren, fluorescein
Objavljeno v DKUM: 16.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 40
Celotno besedilo (4,09 MB)

Opis: Razvoj odpornosti bakterij na antibiotike je eden izmed večjih izzivov človeštva, ki zahtevajo tako iskanje novih protibakterijskih učinkovin, kot tudi izboljšanih načinov uporabe protibakterijskih sredstev. Raziskovalci nove protibakterijske učinkovine iščejo tudi med naravnimi spojinami s protimikrobnimi in protibakterijskimi učinki. Rastline vsebujejo tanine, ki so polifenolni sekundarni metaboliti, ki jih raziskujemo zaradi njihovih številnih potencialnih za zdravje ugodnih učinkov. Glede na njihovo kemijsko strukturo jih delimo na proantocianidine (kondenzirane tanine) in hidrolizirajoče tanine. Slednji se nadalje razdelijo na dve glavni podskupini (galotanin in elagitanini). V diplomskem delu smo proučevali vezavo elagitaninov na lizocim – modelni protein. Po dializi v pufru s pH = 5 smo lizocim titrirali z galno kislino, metil galatom in veskalaginom. Opazovali smo, kako prisotnost elagitaninov vpliva na fluorescenco lizocima. Vpliv dodatka taninov na sekundarno strukturo lizocima smo opazovali s cirkularnim dikroizmom (CD-spektroskopija), medtem ko smo termodinamiko vezave opazovali z izotermno titracijsko kalorimetrijo (ITC). Z opazovanjem temperaturne odvisnosti fluorescenčnega spektra lizocima smo ugotovili, da prisotnost taninov ne vpliva na temperaturo tališča proteina. S pomočjo Stern-Volmerjeve enačbe ob upoštevanju učinka notranjega filtra smo poskusili pridobiti konstante vezave taninov na lizocim. S CD-spektroskopijo smo ugotovili, da ima veskalagin večji vpliv na denaturacijo proteina, kot metil galat in galna kislina. Ugotovili smo, da je interakcija veskalagina in lizocima mnogo bolj eksotermna, kot interakcija metil galata ali galne kisline z lizocimom. Poleg tega smo z ITC-jem potrdili, da gre pri interakcijah taninov z lizocimom za razmeroma šibke interakcije.
Ključne besede: elagitanini, protein, konstanta vezave, sekundarna struktura, spektroskopija, termodinamični parametri vezave
Objavljeno v DKUM: 17.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 87
Celotno besedilo (4,11 MB)