| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 1105
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
SSD - Subspace Subgroup Discovery
Gregor Štiglic, 2012, programska oprema

Ključne besede: knowledge discovery, subgroup discovery, data mining
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1103; Prenosov: 20
URL Povezava na celotno besedilo

92.
OSVEŠČENOST LJUDI O DEJAVNIKIH TVEGANJA ZA NASTANEK KORONARNE BOLEZNI
Mateja Kukovec, 2012, magistrsko delo

Opis: Bolezni srca in žilja (BSŽ) predstavljajo v svetu enega od največjih javnozdravstvenih problemov. V Evropi povzročijo BSŽ skoraj polovico vseh primerov smrti, kar predstavlja 1,9 milijonov smrti v državah Evropske unije. Kljub temu da se umrljivost postopoma zmanjšuje v vseh razvitih državah sveta, obstajajo BSŽ najpogostejši vzrok smrti in poglavitni vzrok invalidnosti ter zmanjšane kakovosti življenja prebivalstva (Fras, 2009, str 13). V Sloveniji predstavljajo BSŽ kar 38% vseh vzrokov smrti, kar je podobno povprečju drugod v razvitem svetu. Pregled umrljivosti zaradi teh bolezni po različnih regijah Slovenije kaže, da jih je pomembno več v jugovzhodni Sloveniji (Fras, 2009, str. 13 - 26). Raziskovalna metodologija. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna deskriptivna metoda raziskovanja. Za raziskavo je bil uporabljen anketni vprašalnik, ki je vseboval 35 vprašanj zaprtega tipa. Podatki so bili statistično obdelani s pomočjo programa Microsoft Excel. Rezultati. Pridobljeni rezultati so bili presenetljivi, saj smo eno hipotezo potrdili, drugo pa ovrgli. Na postavljeno raziskovalno vprašanje pa smo dobili odgovor, da je med ljudmi prisotna slaba osveščenost in nepoznavanje bolezni, kar bi lahko bil eden izmed dejavnikov tveganja za večjo pojavnost bolezni. Sklep. Z dobrim poznavanjem dejavnikov tveganja in z večjo osveščenostjo ljudi o tej bolezni lažje in bolje načrtujemo zdravstveno vzgojo ljudi, pri čemer so nam raziskave v veliko pomoč.
Ključne besede: bolezni srca in ožilja, dejavniki tveganja, koronarna bolezen, osveščenost ljudi, primarna preventivna dejavnost, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 08.08.2012; Ogledov: 2017; Prenosov: 337
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

93.
Iskanje vzorcev v genomu z uporabo tehnologij požarnih zidov
Aleš Turk, 2012, magistrsko delo

Opis: Uporaba informacijsko-komunikacijskih tehnologij je v bioinformatiki nepogrešljiva. Do sedaj smo bili omejeni na obdelavo podatkov z računalniškimi sistemi, ki z nastajanjem velikih podatkovnih baz le s težavo obdelujejo količine podatkov v genomskih podatkovnih bazah. Primarni izziv je, kako obdelati čim več podatkov v čim krajšem času. Uporaba požarnih zidov zadnje generacije omogoča bistveno krajši čas obdelave velikih podatkovnih datotek, ki vsebujejo sekvenčni zapis človeškega genoma.
Ključne besede: genom, sekvenca, sekvenciranje, požarni zid, genomska podatkovna baza
Objavljeno: 08.08.2012; Ogledov: 1402; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (6,11 MB)

94.
MNENJE MEDICINSKIH SESTER O UPORABI ELEKTRONSKEGA ZDRAVSTVENEGA ZAPISA
Simona Novak, 2012, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča. V zdravstvenih sistemih predstavlja informacijsko komunikacijska tehnologija eno temeljnih orodij, ki lahko skupaj z organizacijskimi spremembami in razvojem novih veščin pripomorejo k učinkovitejšemu razvoju, večji učinkovitosti in produktivnosti, boljši dostopnosti in izboljševanju kakovosti dela. Uporaba elektronskega zdravstvenega zapisa zagotavlja zdravstvenim delavcem lažje delo ter hitrejši dostop do potrebnih informacij. Z raziskavo smo želeli primerjati mnenja finskih in slovenskih medicinskih sester o uporabi elektronskega zdravstvenega zapisa, ugotoviti prednosti in slabosti v obeh državah ter opozoriti na probleme v obeh državah in predlagati izboljšave. Raziskovalna metodologija. Raziskava je bila izvedena v dveh ustanovah, in sicer v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor ter v Kuopio University Hospital na Finskem. Vzorec raziskave je zajemal 81 medicinskih sester. Raziskava je temeljila na kvantitativni in kvalitativni metodologiji, mnenja smo zbirali z anketnim vprašalnikom. Pridobljene podatke smo statistično obdelali s programom SPSS in jih analizirali z metodo analize frekvenc, križnimi tabelami in inferenčnim statističnima testom (Mann-Whitneyev test, neparametrični statistični test za primerjavo povprečja dveh neodvisnih vzorcev). Za izvedbo kvalitativne analize podatkov smo uporabili SWOT analitično metodo. Rezultati raziskave. Rezultati raziskave, v kateri smo hipotezo potrdili in odgovorili na raziskovalna vprašanja, so pokazali, da obstajajo razlike med mnenji medicinskih sester v Sloveniji in na Finskem o uporabi elektronskega zdravstvenega zapisa. Razlike lahko pripišemo dejstvu, da medicinske sestre na Finskem že skoraj deset let uporabljalo elektronski zdravstveni zapis, v katerega je vključena dokumentacija zdravstvene nege, v Sloveniji pa se pojavljajo različni informacijski sistemi, ki ne nudijo možnosti dokumentiranja vseh opravljenih del in nalog medicinskih sester. Sklep. Uporaba elektronskega zdravstvenega zapisa omogoča izboljšanje beleženja, spremljanja, analiziranja in odločanja izvajalcev zdravstvene nege in oskrbe ter prikazuje in meri "nevidno" zdravstveno nego in oskrbo. Medicinske sestre se morajo vključevati v postopke izbire, oblikovanja in vpeljave informacijskega sistema, ki vodi h kakovostnejšemu in učinkovitejšemu delu.
Ključne besede: e-zdravje, elektronski zdravstveni zapis, medicinske sestre
Objavljeno: 08.08.2012; Ogledov: 1693; Prenosov: 373
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

95.
Zdravstveni nadzor na daljavo pacienta s trajnim srčnim spodbujevalnikom
Iva Čeh, 2012, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil raziskati in predstaviti potrebe pacientov, ki imajo vstavljen trajni srčni spodbujevalnik, ter ponuditi rešitev - nadzor pacientov na daljavo kot lažjo in hitrejšo obliko dela. Metodologija raziskovanja. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja in metoda anketiranja z uporabo strukturiranega vprašalnika. Raziskava je potekala v ambulanti za paciente z vstavljenim trajnim srčnim spodbujevalnikom. Vključenih je bilo 100 pacientov, ki imajo vstavljen srčni spodbujevalnik. Za analizo podatkov smo uporabili programa Microsoft Word Excel 2007, SPSS 19 in statistični metodi hi-kvadrat test, t-test. Rezultati. Ugotovili smo, da vsi pacienti želijo zdravstveni nadzor na daljavo. S tem bi se najbolj zmanjšala njihov strah in skrb glede delovanja srčnega spodbujevalnika. Statistično pomembnih razlik med pacienti glede na starost (71-80 let in nad 81 let) v potrebi po dodatnih navodilih (po hospitalizaciji zaradi vstavitve srčnega spodbujevalnika), nismo dokazali. Ugotovili smo tudi, da na samokontrolo srčnega utripa ne vpliva bivalno okolje pacienta (mesto, vas). Za paciente je ne glede na spol pomembno, da medicinske sestre upoštevajo njihove potrebe. Pacienti, ki imajo vstavljen trajni srčni spodbujevalnik, od medicinskih sester veliko zahtevajo, sami pa za njihovo zdravje in dobro počutje premalo naredijo. Anketirani ne izvajajo samokontrole srčnega utripa. Medicinske sestre so dolžne pacienta s pomočjo zdravstvene vzgoje pripraviti na čim bolj samostojno življenje. Sklep. Glede na rezultate raziskave lahko zaključimo, da si medicinske sestre morajo prizadevati za boljšo zdravstveno vzgojo pacientov (učenje samokontrole srčnega utripa) in iskati rešitve za kakovostnejšo obravnavo pacientov. Anketirani si želijo zdravstvenega nadzora na daljavo, saj bi tako zmanjšali strah in skrb glede nepravilnega delovanja srčnega spodbujevalnika. Z zdravstvenim nadzorom na daljavo bi paciente nenehno spremljali, kar bi posledično vplivalo na višjo kakovost zdravstvene obravnave.
Ključne besede: srčni spodbujevalnik, zdravstveni nadzor na daljavo, zdravstvena vzgoja, telemedicina, medicinska sestra.
Objavljeno: 04.07.2012; Ogledov: 1951; Prenosov: 320
.pdf Celotno besedilo (5,02 MB)

96.
Kakovost in skrb za starostnika po operaciji kolka
Tadeja Očko, 2012, magistrsko delo

Opis: Teoretično izhodišče. V magistrskem delu smo predstavili kakovost v zdravstveni negi. Prav tako smo opisali tudi osnovne značilnosti zloma kolka pri starostniku in opisali teorijo skrbi po Kristen M. Swanson. Namen raziskave je predstaviti osveščenost članov negovalnega tima o kakovosti življenja starostnika po operaciji kolka na podlagi teorije skrbi po Kristen M. Swanson. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo zbrali s pomočjo delno strukturiranega anketnega vprašalnika. V raziskavo je bilo vključenih 81 članov negovalnega tima (diplomirane medicinske sestre/diplomiran zdravstvenik, zdravstveni tehniki/tehnik zdravstvene nege, srednje medicinske sestre). Rezultate ankete smo obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Excel 2010 in IBM SPSS Statistics 20. Rezultati raziskave. Rezultati ankete so pokazali, da 88 % članov negovalnega tima lahko opredeli kakovost. Prav tako člani negovalnega tima poznajo cilje h katerim stremimo pri izvajanju kakovostne zdravstvene nege starostnika po operaciji kolka ter znajo opisati skrb v zdravstveni negi. Za kakovostno zdravstveno nego je namreč skrb bistvenega pomena. Rezultati ankete so pokazali tudi, da lahko trdimo, da izobrazba članov negovalnega tima bistveno vpliva na poznavanje kakovosti (p=0,001). Sklep. Iz raziskave je razvidno, da je kakovost v zdravstveni negi bistvenega pomena. Kakovost predstavlja torej celoten sistem uveljavljanja ciljev zdravstvene nege, ki so v končni instanci usmerjeni v dobrobit pacienta. Zaposleni se tudi zavedajo, da je skrb še vedno osrednji element v zdravstveni negi, ki vpliva na kakovost dela.
Ključne besede: medicinska sestra, člani negovalnega tima, kakovost, skrb, zlom kolka
Objavljeno: 08.01.2014; Ogledov: 1016; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

97.
STILI VODENJA IN NJIHOV VPLIV NA ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH IN STANOVALCEV V SOCIALNO VARSTVENIH INSTITUCIJAH
Marija Plajnšek, 2013, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bilo ugotoviti zadovoljstvo zaposlenih in stanovalcev v socialno varstvenih institucijah glede na prevladujoči stil vodenja. Zaposleni v socialno varstvenih institucijah s svojim delom, odnosom in osebnostnimi značilnostmi pomembno vplivajo na starostnika in njegovo počutje v domu, od česar pa je nadalje odvisna kakovost življenja starostnika. Vodstvo in zaposleni v socialno varstvenih institucijah se morajo zavedati dejstva, da so starostniki ena od najranljivejših starostnih skupin, zato je še posebej pomemben odnos, ki se v instituciji razvija ter nadalje vpliva na zadovoljstvo tako zaposlenih kot tudi stanovalcev v domovih.
Ključne besede: Stili vodenja, vodja, vodenje, delovna klima, zadovoljstvo zaposlenih in stanovalcev, socialno varstvene institucije
Objavljeno: 25.02.2013; Ogledov: 1355; Prenosov: 354
.pdf Celotno besedilo (950,09 KB)

98.
PRAVNI IN ETIČNI VIDIKI NUJNE MEDICINSKE POMOČI
Dorijan Zabukovšek, 2013, magistrsko delo

Opis: Teoretično izhodišče. V magistrskem delu smo predstavili vse pravne in etične osnove za izvajanje službe nujne medicinske pomoči. Prav tako smo predstavili najpogostejša pravna in etična vprašanja, s katerimi se soočajo zdravstveni delavci (reševalci) pri svojem delu, ter mnenje zdravstvenih delavcev v nujni medicinski pomoči o posameznih etičnih dilemah. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja, in sicer delno strukturiran anketni vprašalnik, ki je vseboval 20 vprašanj. V raziskavo je bilo vključenih 80 zaposlenih (zdravniki, diplomirani zdravstveniki, zdravstveni tehniki) s treh reševalnih postaj nujne medicinske pomoči. Rezultati raziskave so obdelani s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Word 2010 in Microsoft Office Excel 2010 ter IBM SPSS Statistics 20. Rezultati raziskave. Zdravstveni delavci (reševalci) niso dovolj osveščeni (46 %) o pravnih in etičnih dilemah nujne medicinske pomoči in so le delno (62 %) seznanjeni s kazenskopravno zakonodajo s področja nujne medicinske pomoči. Zdravstveni delavci (reševalci) se pogosto ne vprašajo, ali so določeno intervencijo pri pacientu izvedli v skladu z etičnimi in pravnimi pravili (46 %). Zdravstveni delavci (reševalci) tudi ne bi pristopili (45 %) k oživljanju pacienta, ki je pred tem jasno pisno izrazil, da ne želi biti oživljan. Sklep. Iz raziskave je razvidno, da imajo reševalci premalo znanja s področja pravnih in etičnih vprašanj. Pogosta vprašanja se jim porajajo predvsem pri oskrbi alkoholiziranega pacienta oz. pacienta pod vplivom psihoaktivnih substanc, ki je agresiven, ter pri pacientih, ki odklanjajo potrebno pomoč. Z uvedbo smernic pri različnih obravnavah pacientov bi se lahko izognili marsikateri dilemi. Ta problematika se ne more rešiti kmalu, zato bo potrebno veliko več formalnega izobraževanja, kot ga je sedaj na voljo, in več osveščanja zdravstvenih delavcev
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, zakon, etika, dilema, kodeks, reševalci
Objavljeno: 12.07.2013; Ogledov: 1559; Prenosov: 516
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

99.
Iskanje vezavnih mest in rangiranje genov na podlagi CLIP in RNAseq podatkov
Nejc Haberman, 2013, magistrsko delo

Opis: Proteini, ki se vežejo na RNK (ang. RNA-binding proteins), imajo pomembno vlogo pri regulaciji posttrankripcijskih procesov in so ključni regulatorji genske ekspresije. Za preučevanje vezavnih proteinov na RNK v živih celicah sta najprimernejši metodi CLIP (UV cross-linking and immunoprecipitation) in iCLIP (individual-nucleotide resolution CLIP). RNA-seq je postala standardizirana metoda za merjenje genske ekspresije celotnega transkriptoma. V naši raziskavi smo preučevali najprimernejšo normalizacijo CLIP-podatkov z RNA-seq podatki. Glavni problem je, da posamezna CLIP/iCLIP-metoda določi več vezavnih mest v visoko izraženih delih molekule RNK, ki posledično prekrijejo nizko izražena vezavna mesta. Zato je potreba po RNA-seq podatkih, da lahko z njimi normaliziramo vezavna mesta CLIP/iCLIP- podatkov. V ta namen smo načrtovali in implementirali različne metode normalizacij CLIP- in RNA-seq podatkov in jih primerjali z do sedaj znanimi rezultati za protein LIN28A. V našo raziskavo smo vključili programsko orodje Piranha, ki že uporablja metodo normalizacije z regresijskim modelom ZTNBR (zero-truncated negative binomial distributions regression), ki pa se ni izkazala za primerno rešitev našega problema. Izdelali smo hibridno metodo, ki izboljša objavljeno metodo, ki uporablja preprosto normalizacijo vsote RNA-seq odčitkov pri proteinu LIN28A. Hibridna metoda uporablja statistični model ZTNB (zero-truncated negative binomial distributions) za identifikacijo signifikantnih vezavnih mest in je del programskega orodja Piranha. Za vse opisane metode normalizacij smo razvili cevovod programskih skript in bioinformatskih orodij za primerjalno analizo metod. Prav tako smo razvili programski cevovod za preprocesiranje iCLIP-podatkov, ki jih lahko uporabimo v omenjenih normalizacijah. Vse metode bodo prosto dostopne na spletu in se bodo lahko uporabljale v prihodnjih raziskavah za analizo vezavnih proteinov na RNK s CLIP/iCLIP- in ostalimi sorodnimi metodami sekveniranja.
Ključne besede: normalizacija, vezavni proteini na RNK, CLIP, iCLIP, RNA-seq, LIN28A, bioinformatska orodja, genska obogatitev
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 1189; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

100.
PRIMERJAVA RAZLIČNIH PRISTOPOV ZA IZRAČUN TVEGANJA ZA KRONIČNO VNETNO ČREVESNO BOLEZEN NA OSNOVI ANALIZE PROFILOV GENETSKIH POLIMORFIZMOV
Kristjan Gabor, 2013, magistrsko delo

Opis: Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB) je bolezen prebavil. Delimo jo na dva glavna podtipa, ulcerozni kolitis (UK) in Crohnovo bolezen (CB). Za KVČB je značilen kroničen, običajno vseživljenjski potek z aktualnimi zagoni ter vmesnimi krajšimi ali daljšimi obdobji odsotnosti kliničnih znakov. Vzrok za nastanek bolezni še ni poznan. Predvidevajo, da je KVČB posledica pretiranega imunskega odziva črevesne sluznice na dejavnike okolja. Pomembno vlogo pri njenem razvoju imajo genetski dejavniki. Je kompleksna bolezen, saj jo povzročajo genske okvare na več mestih, vendar ima vsak gen zelo majhen doprinos k razvoju bolezni. Namen magistrskega dela je izračunati statistične povezave in primerjati različne pristope napovednih modelov na osnovi analize genetskega zapisa, kot so napovedni model s kombinacijo polimorfizmov SNP (angl. single nucleotide polymorphism), napoved tveganja po multiplikativnem modelu in napovedni model, zgrajen s pomočjo strojnega učenja. Napovedni modeli so zgrajeni na modelu bolezni KVČB za posamezen SNP na osnovi rezultatov genotipizacije 33 različnih polimorfizmov SNP oziroma 30 genov pri slovenskih bolnikih s KVČB. Ti napovedni modeli nam omogočajo, da na osnovi genske analize napovemo tveganje bolezni za posameznika. Ugotovili smo, kateri SNP-ji predstavljajo najpomembnejši dejavnik tveganja v slovenski populaciji. Z metodo primerjave kombinacije SNP-jev med dvema skupinama smo najboljšo napoved dosegli pri primerjanju bolnikov z UK s kontrolno skupino zdravih posameznikov. Občutljivost testa je bila 64,9-odstotna in specifičnost 72,13-odstotna. Z napovednim modelom, zgrajenim s pomočjo strojnega učenja v odprtokodnem statističnem programu R, smo pri razlikovanju med skupino bolnikov s CB in kontrolno skupino zdravih posameznikov dosegli 76,38-odstotno občutljivost in 54,55-odstotno specifičnost. Prav tako smo poiskali najbolj informativne kombinacije genov in genetskih profilov, ki z optimalnim razmerjem med občutljivostjo in specifičnostjo napovedujejo tveganje za KVČB. Tako smo s pomočjo strojnega učenja ugotovili, da so za nastanek bolezni najbolj vplivni geni SLC22A5, FCGR3A, NR1/2 in SLC22A4. Ob primerjavi relativnega tveganja (RR) po standardni enačbi in po sistemu podjetja deCODEme, ki ima nekoliko drugačen pristop izračuna RR, smo dobili 12-odstotno neujemanje rezultatov oziroma napovedi relativnega tveganja za določene posamezne genotipske kombinacije.
Ključne besede: kronična vnetna črevesna bolezen, genetika, DNA, polimorfizmi SNP, napovedni modeli, strojno učenje, bioinformatika
Objavljeno: 12.07.2013; Ogledov: 1998; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (3,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici