| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRAVICA DO STAVKE: PRAVNA UREDITEV V SLOVENIJI IN NA POLJSKEM
Gregor Goldinskij, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na tri dele, ki sicer predstavljajo celoto. Prvi del obravnava pravne vire z področja kolektivnega delovnega prava s posebnim oziroma na določbe, ki se nanašajo na industrijske akcije, še posebej na stavko kot eno izmed najprepoznavnejših pojavnih oblik le teh. Pravica do stavke je v obeh državah ustavna pravica. V Sloveniji je urejena v 77. čl. Ustave RS, na Poljskem pa imajo v skladu s 3. odst. 59. čl. Ustave RP sindikati pravico do organiziranja delavskih stavk ali drugih oblik protestnih ukrepov ob upoštevanju omejitev, ki jih določa zakon. Konkretizaciji ustavnih določb sta opredeljeni v Zakonu o stavki, ki se še vedno smiselno uporablja v Republiki Sloveniji na podlagi 4. čl. Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in na Poljskem v Zakonu iz 23. maja 1991 o reševanju kolektivnih delovnih sporov. Mednarodni akti, ki urejajo stavko so predvsem Konvencija MOD št. 87 o sindikalnih svoboščinah in varstvu sindikalnih pravic, Konvencija MOD št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja in Spremenjena evropska socialna listina, ki pa je Poljska v nasprotju z Slovenijo še ni ratificirala. Drugi del obravnava kolektivne delovne spore in na kratko postopek njihovega reševanja. Na Poljskem Zakon iz 23. maja 1991 o reševanju kolektivnih delovnih sporov v 1. čl. slednjega definira kot:»spor med delavci in enim ali več delodajalci, ki se nanaša na delovne razmere, plače ali socialne dajatve, kot tudi sindikalne pravice in interese delavcev ali drugih skupin oseb, ki imajo pravico ustanoviti sindikat«. V primerjavi z Poljsko je bila opredelitev pojma KDS po veljavni slovenski pravni ureditvi doslej lahko le približna. KDS je pravni pojem, ki ga v slovenski pozitivnopravni ureditvi prvič omenja Zakon o delovnih in socialnih sodiščih. Popolna opredelitve KDS v našem pravnem sistemu ni mogoča. Za to obstajata predvsem dva razloga. Prvi je ta, da na področju industrijskih akcij imamo še vedno stari Zakon o stavki in da je Zakon o kolektivnih pogodbah bil sprejet šele leta 2006. Razen stavke naš pravni sistem ne ureja drugih oblik industrijskih akcij. Drugi razlog pa je skromna sodna praksa, ki se ni mogla razviti zaradi zastarele, pomanjkljive zakonodaje. Določen vpliv na raven delovnih sporov ima tudi skromno strokovno izročilo. Tretji del obravnavane teme se začenja z definicijo stavke v obeh pravnih sistemih in analizo pravice do stavke ter njenega razvoja. Nadalje je predstavljena zakonitost različnih pojavnih oblik industrijskih akcij, ki jim predvsem v Sloveniji manjka zakonske ureditve. Sledi analiza postopkov pri organiziranju in izvedbi stavke (formalni in materialni pogoji zakonitosti stavke, organiziranje in napoved stavke, klavzula o socialnem mire ipd.). Za tem so navedene pravne posledice stavke (odpoved pogodbe o zaposlitvi, nadomestilo plače in ostali prejemki). Pred zaključkom pa še sledi prikaz v glavnem neustrezne zakonodaje, ki določa omejitve pravice do stavke delavcev v državnih organih in v javnih službah ter odškodninska odgovornost za škodo zaradi stavke.
Ključne besede: Ključne besede: pravni viri kolektivnega delovnega prava, kolektivni delovni spor, stavka, pravica do stavke, industrijske akcije, potek stavke, pogoji za zakonitost, pravne posledice stavke, omejitev pravice do stavke nekaterim kategorijam delavcev, odškodninska odgovornost.
Objavljeno: 22.08.2013; Ogledov: 2889; Prenosov: 438
.pdf Celotno besedilo (993,75 KB)

2.
Določitev primerne denarne odpravnine pri iztisnitvi manjšinskih delničarjev podjetja blisk montaža d.d.
Gregor Goldinskij, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi obravnavamo institut primerne denarne odpravnine v postopku iztisnitve manjšinskih delničarjev iz delniške družbe, s poudarkom na načinu in merilih njenega določanja. Ker so države institut iztisnitve manjšinskih delničarjev uredile na precej različne načine, smo v nalogi nadalje predstavili primerjalnopravno analizo ureditev instituta iztisnitve manjšinskih delničarjev v ZDA ter Zvezni Republiki Nemčiji. Teoretični obravnavi problema sledi praktični izračun poštene vrednosti celotnega lastniškega kapitala podjetja Blisk Montaža d.d. ter posledično primerne denarne odpravnine za delnice iztisnjenih manjšinskih delničarjev omenjenega podjetja. Po slovenski ureditvi sta mogoči dve vrsti iztisnitve, in sicer iztisnitev po Zakonu o gospodarskih družbah (Ur. l. RS št. 42/2006, v nadaljevanju »ZGD-1«) in iztisnitev po Zakonu o prevzemih (Ur. l. RS 79/2006, v nadaljevanju »ZPre-1«). V nalogi je podrobneje predstavljena ureditev korporacijskega instituta iztisnitve manjšinskih delničarjev, ki je urejena z določili od 384. člena do 388. člena ZGD-1. Ugotovili smo, da zakon ne daje konkretnih vsebinskih meril, ki jih je treba upoštevati pri določanju primerne denarne odpravnine, temveč v zvezi s tem vsebuje predvsem proceduralne varovalke. Primerna denarna odpravnina je pravni standard, katerega vsebino je treba v vsakem konkretnem primeru posebej napolniti s pomočjo metod in standardov ocenjevanja vrednosti podjetja, ob upoštevanju premoženjskega in profitnega stanja družbe v tistem trenutku, ko skupščina sklepa o izključitvi manjšinskih delničarjev. V nadaljevanju naloge na podlagi pregleda MSOV, sodne prakse ter strokovne teorije in prakse podajamo vsebinska izhodišča (kot so podlaga vrednosti, uporaba metod ocenjevanja, uporaba pribitkov in odbitkov, ustrezna raven vrednosti itd.) za določitev primerne denarne odpravnine z namenom zapolniti navedeni pravni standard. Medtem, ko so nekatera izhodišča (neuporaba odbitkov za manjšinskega lastnika ali za pomanjkanje tržljivosti, poštena vrednost kot vrsta vrednosti ter raven vrednosti, ki velja za kontrolni delež) jasna in nedvoumna, bodo druga (uporaba premij za kontrolo, upoštevanje sinergijske vrednosti) najbrž še dolgo časa predmet burnih razprav med ocenjevalci vrednosti. V empiričnem delu naloge smo ob upoštevanju namena in predmeta ocenjevanja vrednosti ter izbrane vrste vrednosti, kot najustreznejši pristop k ocenjevanju vrednosti podjetja Blisk Montaža d.d. izbrali na donosu zasnovan način ocenjevanja vrednosti (metoda diskontiranja denarnega toka) ter na sredstvih zasnovan način ocenjevanja vrednosti (metoda prilagojenih knjigovodskih vrednosti). Kot pošteno vrednost smo izbrali višjo izmed obeh ocenjenih vrednosti.
Ključne besede: Vrednotenje podjetij, delniška družba, iztisnitev manjšinskih delničarjev, primerna denarna odpravnina, poštena vrednost, primerjalnopravni pogled.
Objavljeno: 24.05.2017; Ogledov: 1296; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (2,68 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici