SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
AKUMULATORJI TOPLOTE S FAZNO SPREMINJAJOČO SNOVJO
Gregor Fakin, 2014, diplomsko delo

Opis: Ena izmed tehnik shranjevanja energije je uporaba akumulatorjev toplote s fazno spreminjajočo snovjo (ang. phase change materials – PCMs). V osnovi so to kemijske ali homogene zmesi, ki so organske, anorganske ali evtektične sestave in imajo visoko talilno toploto, pri čemer s taljenjem in strjevanjem sprejemajo in oddajajo določeno količino toplote, ki je za vsako snov s spremembo faze drugačna. Snov v procesu taljenja absorbira toploto, ki jo v procesu strjevanja lahko oddaja. V diplomski nalogi so obravnavane tri vrste tekoče-trdno fazno spreminjajočih snovi: anorganske, organske in evtektične. Natančneje so predstavljene anorganske fazno spreminjajoče snovi, h katerim spadajo hidratizirane soli, kovine in anorganski evtektiki. Predstavljene so tri, za shranjevanje toplotne energije najbolj primerne, hidratizirane soli in anorganske evtektike. Nadalje je obravnavavan postopek enkapsulacije, s katero se izboljšajo termofizikalne lastnosti fazno spreminjajočih snovi. Predstavljena je tudi uporaba fazno spreminjajočih snovi za solarno ogrevanje vode in transport temperaturno občutljivih snovi, ter uporaba v zgradbah in biomedicini. V zaključku je s pomočjo programskega paketa MathCad izveden preračun sprejete in oddane toplote fazno spreminjajoče snovi v cevnem toplotnem prenosniku pri vtoku in iztoku vroče in hladne vode, kar imenujemo proces polnjenja in praznjenja fazno spreminjajoče snovi s toploto.
Ključne besede: fazno spreminjajoča snov (FSS), akumulator toplote, latentna topilna toplota, enkapsulacija, uporaba FSS
Objavljeno: 09.09.2014; Ogledov: 830; Prenosov: 189
.pdf Polno besedilo (2,71 MB)

2.
Razvoj metode za merjenje difuzijskih koeficientov in površinskih napetosti iz geometrije viseče kaplje s superkritičnimi fluidi
Gregor Fakin, 2017, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen magistrske naloge je bila vzpostavitev merilne naprave in razvoj ter uporaba metode viseče kaplje za merjenje površinskih napetosti in difuzijskih koeficientov v dvofaznih sistemih v okolici kritične točke. Geometrijo kaplje smo določali s pomočjo industrijske kamere Basler in programa OpenDrop 1.1. Gostote dvofaznih sistemov, ki smo jih potrebovali pri določanju površinskih napetosti in difuzijskih koeficientov, smo povzeli bodisi iz podatkovne baze NIST bodisi jih določili z gostotometrom Anton Paar DMA 602. V prvem delu magistrske naloge je prikazana uporaba metode viseče kaplje za določanje površinskih napetosti dvofaznih sistemov. Metodo smo umerili za dvofazni sistem voda/CO2 pri izotermah 25 °C in 45 °C v območju tlakov do 200 bar. Rezultati umeritve metode kažejo dobro primerljivost z literaturo, kar je zadoščalo za nadaljnje merjenje površinske napetosti še neraziskanim dvofaznim sistemom slanica/CO2, slanica/CO2+5 vol.% Ar in slanica/CO2+10 vol.% Ar pri izotermah 40 °C, 50 °C, 60 °C, 70 °C in 80 °C in območju tlakov od 50 bar do 300 bar. Podatke o površinskih napetosti izmerjenih dvofaznih sistemov smo uporabili pri določanju kapacitete shranjevanja ogljika (ang. Carbon Capture and Storage – CCS) v izbrano globokomorsko slanico Gorgon, kjer smo ugotovili, da dodatek Ar v sistem povzroči zmanjšanje kapacitete shranjevanja CO2. V drugem delu magistrske naloge smo razvili metodo za merjenje difuzijskih koeficientov iz geometrije viseče kaplje. Metoda je temeljila na predpostavkah psevdostacionarnega stanja sistema in prenosa snovi z ekvimolarno protitočno difuzijo. Razvita metoda se je umerila za sistem voda/CO2 pri izotermah 25 °C in 45 °C in območju tlakov od 50 bar do 600 bar ter izkazala dobro ujemanje z literaturo in teoretičnimi izračuni. Zaradi ugotavljanja vpliva dodatka soli v dvofaznem sistemu voda/CO2, smo pri enakih izotermah in tlakih izmerili difuzijske koeficiente za sistem slanica/CO2, kjer smo ugotovili, da dodatek soli povzroči porast difuzijskih koeficientov pri izotermi 25 °C, ne pa tudi pri izotermi 45 °C.
Ključne besede: površinska napetost, difuzijski koeficient, viseča kaplja, dvofazni sistem, ujetje in shranjevanje ogljika
Objavljeno: 14.09.2017; Ogledov: 32; Prenosov: 10
.pdf Polno besedilo (5,24 MB)

Iskanje izvedeno v 0.01 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici