| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Creation of own reserves for own shares in the acquisition of own shares for withdrawal by simplified procedure under Slovenian law where the consideration is paid in instalments
Gregor Drnovšek, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: During the process of withdrawing own shares, the rules that are relevant, among others, to their acquisition by the company are regulations governing the creation of reserves for own shares. The regulations are clear in cases where the company acquires their own shares simultaneously with the payment of the purchase price. This article will pertain to the proper application of these regulations according to Slovenian law, specifically in cases where the company pays the purchase price for their own shares, which it intends to withdraw after acquisition, in instalments, and acquires their own shares only after paying the last instalment of the purchase price.
Ključne besede: reserves for own shares, protection of creditors, purchase price paid in instalments, capital maintenance principle, withdrawal of own shares, joint-stock company, balance sheet law
Objavljeno v DKUM: 03.08.2018; Ogledov: 1509; Prenosov: 335
.pdf Celotno besedilo (554,40 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Safeguarding creditors in the course of simplified reduction of subscribed capital
Gregor Drnovšek, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: The central characteristics of simplified subscribed capital reduction are its very narrow purpose, and a weakened regime of safeguarding of creditors. The main and, frankly, only purpose of the institution is recovery. It is namely most difficult to expect from a distressed company undergoing simplified subscribed capital reduction, which is first and foremost intended for recovery, to safeguard its creditors in the same extent as in the case of ordinary reduction of subscribed capital. The article provides an analysis of the intent and purpose of simplified subscribed capital reduction and the regulations governing the safeguarding of creditors. Using a descriptive method, subject matter analysis, and comparative legal analysis of the issue, the article elaborates on why regulations governing the safeguarding of creditors are too weak with regard to the effects brought forth by this type of subscribed capital reduction and proposes appropriate supplementation and amendments to applicable legislation.
Ključne besede: simplified subscribed capital reduction, safeguarding of creditors, capital inadequacy, payment ban, tied assets
Objavljeno v DKUM: 14.11.2017; Ogledov: 1378; Prenosov: 372
.pdf Celotno besedilo (274,82 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
VARSTVO DELNIČARJEV IN UPNIKOV PRI SPREMEMBAH OSNOVNEGA KAPITALA DELNIŠKE DRUŽBE
Gregor Drnovšek, 2015, doktorska disertacija

Opis: V premoženje družbe se stekajo denar in raznovrstne premoženjske pravice, katerih bistvena značilnost je, da jih je mogoče gospodarsko (ekonomsko) ovrednotiti in njihovo vrednost izraziti v denarju. Tem na drugi strani prikaza finančnega stanja družbe (bilance stanja) stoji nasproti v sumiranih zneskih prikazana dodelitev tega premoženja oziroma njegove vrednosti posameznim njegovim virom. Med dolgoročne vire financiranja lahko v grobem uvrstimo lastni kapital, kot lastni vir financiranja, in (primerni) tuji kapital, med katerega sodijo obveznosti. Med tema dvema je prvi posebej dragocen, saj ni zvezan z nobenim časovnim kriterijem, medtem ko bo morala družba svoje obveznosti nekoč izpolniti s svojim premoženjem. Lastni kapital sestavljajo predvsem tisti kapital (tiste vrednosti premoženja), ki so ga delničarji prispevali kot vložek v družbo, in kapital, ki ga je družba sama prigospodarila (dobiček). Vložki, ki za delničarje pomenijo sodelovanje v podjetniškem podvigu na tvegani podlagi, gradijo osnovno in eksistenčno glavnico (predpostavko) delniške družbe in ob njeni ustanovitvi največkrat edini vir premoženja. Iz delnice, ki jo prejmejo v zameno za prispevani vložek, delničarji črpajo svoj položaj člana delniške družbe. Zato tudi zakon določa, da je delniška družba tista družba, ki ima osnovni kapital, ta mora biti razdeljen na delnice (prvi odstavek 168. člena ZGD-1), družba je upnikom odgovorna za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem (drugi odstavek 168. člena ZGD-1), medtem ko se vložki ne smejo vrniti (prvi odstavek 227. člena ZGD-1). Ta elementarna podstat kapitalskega ustroja delniške družbe hkrati razodene ključne vidike sprememb osnovnega kapitala, relevantne za položaj delničarjev in upnikov. Sprememba osnovnega kapitala lahko vpliva na vrednost družbinega premoženja, iz katerega družba poplačuje terjatve svojih upnikov, prav tako lahko vpliva na delnice, ki so vir pravic delničarjev. Medtem ko povečanje osnovnega kapitala nosi potencial povečanja družbinega premoženja, zaradi česar je za upnike dobrodošel ukrep, zmanjšanje osnovnega kapitala prizadene družbino osnovno glavnico in kot posledico domala predpostavlja ogrožanje terjatev upnikov. Ker se vložki praviloma ne smejo vrniti, so upniki varovani preden se opravijo morebitna izplačila sproščenega premoženja, ki je bilo pred tem vezano z osnovnim kapitalom. Vendarle tudi povečanje osnovnega kapitala za upnike ni brez nevarnosti, saj je treba zagotoviti, da je obljubljeni vložek pravilno prenesen na družbo in da dosega tisto vrednost, ki sta mu jo pripisala družba in inferent. Tudi za delničarje je kapitalska krepitev »njihove« družbe dobrodošla in uspešen plasma novih delnic hkrati signalizira gospodarsko atraktivnost za nove investitorje. Vendar pa prav ti vstopajo v »druščino« obstoječih delničarjev, katerih deleži se zaradi tega spremenijo, s tem pa tudi moč njihovih glavnih članskih pravic. Ta učinek povečanja osnovnega kapitala obstoječi delničarji praviloma neradi pozdravijo in če nočejo, jim ga načeloma tudi ni treba. Zakon jim priznava prednost pri dodeljevanju novih delnic, odmik od tega zakonskega izhodišča, pa je podvržen posebni odločitvi obstoječih delničarjev. Dosledno izpeljan ukrep spremembe osnovnega kapitala pomeni, da je bilo več manjših zaokroženih korakov pravilno opravljenih: od odločanja na skupščini, do vpisa v sodni register. Čeprav organi vodenja ali nadzora pravilno izvedejo odločitev delničarjev o spremembi osnovnega kapitala, se lahko pozneje izkaže, da je bila prav ta (prvotna) odločitev neveljavna. Nastale učinke spremembe osnovnega kapitala je sicer treba odpraviti, vendar se »vrtenje časa nazaj« izkaže za preveč »zastrašujoče«. Zato je takšen način sanacije neuspelega ukrepa potrebno premisliti in pretehtati, ali ni na mestu drugačna rešitev.
Ključne besede: osnovni kapital, delničarji, upniki, spremembe osnovnega kapitala, neveljavna sprememba osnovnega kapitala
Objavljeno v DKUM: 19.02.2015; Ogledov: 3529; Prenosov: 790
.pdf Celotno besedilo (3,01 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici