Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Mesto je konglomerat fizičnega, socialnega, ekonomskega in kulturno-civilizacijskega prostora. Hkrati je mesto bivalno okolje večjega dela prebivalstva. Pojavne oblike bivalnega okolja v mestu pa so zelo raznolike, od srednjeveške pozidave, starih meščanskih hiš, meščanskih vil, starih večstanovanjskih hiš, delavskih kolonij, enostanovanjskih hiš do stanovanjskih blokov. Stanovanjske soseske, natančneje blokovne stanovanjske soseske, so bile osnovni koncept gradnje stanovanj in posledica družbenih razmer po letu 1945, saj so ustrezale vsaj trem načelom družbenega razvoja – socialni enakosti, spodbujanju majhnih družin in zaupanju v tehnični napredek. Hkrati so bile soseske prevladujoči koncept razvoja slovenskih mest vse do konca prejšnjega stoletja. V raziskavi smo proučevali blokovne stanovanjske soseske v Mariboru, ki smo jih prikazali s pomočjo morfoloških, funkcijskih in socialnih značilnosti. Posebno pozornost smo namenili tudi osnovni celici sosesk – stanovanjem, ki smo jih obravnavali na nivoju soseske. Pri tem smo proučevali predvsem strukturo in število stanovanj. Raziskava pa je sledila tudi podrobnejši analizi, saj smo stanovanja obravnavali tudi samostojno in pri tem proučevali tloris, vrste prostorov in zasnovo. Z morfološko, funkcijsko in socialno analizo sosesk smo prikazali koncept soseske, objekte v njej, namembnost zemljišč in dejavnosti v soseski. Vse to je bilo ogrodje, na podlagi katerega smo lahko izluščili štiri faze izgradnje sosesk, ki so bile tudi posledica političnih odločitev glede stanovanjske gradnje v Mariboru. Blokovne stanovanjske soseske v Mariboru so primer reševanja stanovanjske problematike nekega časa in zavzemajo znaten delež površine mesta. Raziskava pomeni doprinos k spoznavanju urbane geografije mesta Maribor, ki prikaže spreminjanje morfoloških, funkcijskih in socialnih značilnosti sosesk v drugi polovici prejšnjega stoletja.
Ključne besede: urbana geografija, blokovna stanovanjska soseska, stanovanje, Maribor
Objavljeno v DKUM: 21.09.2018; Ogledov: 2219; Prenosov: 297
Celotno besedilo (29,18 MB)

Ključne besede: varstvo okolja, sonaravni razvoj, ekovasi, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 30.12.2015; Ogledov: 1554; Prenosov: 35
Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Politični geografi se med drugim ukvarjajo tudi z vprašanjem organizacijskih pojavnih oblik držav. Morda se takšno zanimanje politične geografije mnogim zdi že zastarelo, vendar je danes, sedem let po vstopu Slovenije v Evropsko zvezo, še zelo aktualno. Večina geografov se pri svojem delu vsaj enkrat sreča s prikazovanjem statističnih podatkov po nekih teritorialnih enotah. To je dokaj enostavno opravilo, dokler ne potrebujemo podatkov za nekaj let nazaj in jih želimo prikazati. Tukaj največkrat nastopijo težave, saj nekateri brez premislekov povzemajo npr. podatke za Slovenijo iz popisa 1921 in jih nekritično primerjajo, ne zavedajoč se dejstva, da je bila takrat skoraj ena četrtina slovenskega ozemlja pod tujo oblastjo. Drug primer nekritičnega presojanja je primerjava podatkov po občinah, ki so se skozi čas ozemeljsko in imensko zelo spreminjale. Z namenom, da bi geografom olajšal raziskovalno delo, sem v tem diplomskem delu predstavil prostorsko organiziranost oz. upravno organiziranost slovenskega ozemlja od leta 1867 do danes. Ker je Slovenija že nekaj časa v Evropski zvezi, pa je vprašanje prostorske oz. upravno-teritorialne delitve ozemlja pomembno tudi iz gospodarskih in političnih razlogov. Slovenija še do danes nima vzpostavljene delitve na regije, oteženo pa je tudi predstavljanje podatkov na vseh nivojih NUTS, kot jih zahteva Evropska zveza. V diplomskem delu sem obdelal tudi to tematiko in predstavil vse dosedanje predloge novih pokrajin ter izdelal svoj model delitve Slovenije na pokrajine. Pri tem sem uporabil različne tematske karte in z metodo njihovega prekrivanja prišel do grobega obrisa novih pokrajin. Ker je bilo zelo težko določiti mejo med eno in drugo pokrajino, je bila uvrstitev občine v to ali ono pokrajino karseda objektivna, z upoštevanjem zgodovinskih, jezikovnih, gospodarskih in kulturnih povezav. Tako sem dobil 8 pokrajin, katerih imena sem večinoma povzel po zgodovinskih deželah in jih tako terminološko poenotil. Ker se s sedanjimi statističnimi pokrajinami nihče ne poistoveti, sem svojim predlogom dodal tudi grbe, ki simbolizirajo določeno pokrajino. Z namenom, da bi bil izdelek čim bolj objektiven, sem izdelal SWOT-analizo, ki sem jo podkrepil z obstoječo literaturo, ki se zavzema za večje ali majhne pokrajine.
Ključne besede: geografija, upravna delitev, regije, NUTS regije, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 23.11.2011; Ogledov: 1983; Prenosov: 347
Celotno besedilo (9,88 MB)