| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Določevanje aktivnosti encimov v pirini moki po izpostavitvi v superkritičnemu CO2
Nina Kugl, 2021, diplomsko delo

Opis: Moka je eno izmed najbolj razširjenih živil na svetu, saj je zelo dostopna in vsestranska za uporabo. Zadnja leta se kot nadomestek za pšenično moko pogosteje uporablja pirina moka, ki je bogata z vitamini B, maščobnimi kislinami, proteini, minerali in vlakninami. Zaradi teh lastnosti smo se odločili, da jo uporabimo pri eksperimentalnem delu. Moke vsebujejo številne encime, ki močno vplivajo na njihove lastnosti. Mnogo encimov ima sicer pozitiven vpliv na moko, vendar smo se zaradi neželenih učinkov, kot so oksidacija moke, spremembe v vonju in okusu ter izguba hranilnih snovi, odločili za inaktivacijo encimov z uporabo superkritičnega CO2. Za inaktivacijo smo izbrali encime z najbolj pomembno funkcijo v moki, to so α-amilaza, lipaza, proteaza, peroksidaza in polifenol oksidaza. Inaktivacijo smo izvedli tako, da smo moko pod različnimi pogoji izpostavili v visokotlačnem reaktorju pod superkritičnimi pogoji. Nato smo izvedli ekstrakcijo encimov in z aktivnostnimi testi določili aktivnosti le-teh. Želeli smo ugotoviti vpliv inaktivacije na nekatere druge fizikalno-kemijske lastnosti, zato smo določili še vsebnost vlage, vsebnost maščob, velikost delcev, opravili FTIR analizo in določili specifično prostornino kruha, narejenega iz netretirane in superkritično tretirane moke. Iz rezultatov smo ugotovili, da smo z izpostavitvijo v SCCO2 uspeli inaktivirati večino encimov, pri tem pa ni prišlo do spremembe v kvaliteti moke.
Ključne besede: pirina moka, encimi, inaktivacija, superkritični CO2, α-amilaza, lipaza, peroksidaza, proteaza, polifenol oksidaza
Objavljeno: 22.09.2021; Ogledov: 14; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (3,57 MB)

2.
Optimiranje inaktivacije encimov v graham moki
Domen Petrič, 2020, diplomsko delo

Opis: Moka je živilo, ki ga najdemo v vsakem gospodinjstvu in je v vsakodnevni uporabi. Proučili smo vpliv različnih parametrov, ki vplivajo na inaktivacijo encimov v moki z uporabo superkritičnega ogljikovega dioksida (SC CO2) (čas izpostavitve moke v SC CO2, tlak in dekompresija). Graham moko smo izpostavili v SC CO2 pri različnih pogojih z namenom inaktivacije encimov, ki so prisotni v moki. S pomočjo SC CO2 smo inaktivirali 5 različnih encimov. Stopnjo inaktivacije encimov smo določili na osnovi aktivnosti določenega encima pred in po izpostavitvi v SC CO2. Dokazali smo, da se aktivnost encimov in s tem tudi koncentracija celokupnih proteinov znižuje z naraščanjem časa in tlaka izpostavitve moke v SC CO2.
Ključne besede: α-amilaza, lipaza, peroksidaza, proteaza, polifenol oksidaza, encimi, superkritični ogljikov dioksid, inaktivacija, graham moka
Objavljeno: 13.10.2020; Ogledov: 321; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

3.
Synthesis comparison and characterization of chitosan-coated magnetic nanoparticles prepared with different methods
Gordana Hojnik Podrepšek, Željko Knez, Maja Leitgeb, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: In this study, magnetic maghemite nanoparticles were prepared with the coprecipitation method, due to its simplicity and productivity. Thereafter, chitosan-coated magnetic nanoparticles were synthesized with three different methods, the micro-emulsion process, the suspension cross-linking technique and the covalent binding. Subsequently, a comparison of the used methods was done using various analyses such as Fourier transform infrared spectroscopy (FTIR), scanning electron microscopy (SEM), thermogravimetry (TGA), differential scanning calorimetry (DSC), vibrating-sample magnetometry (VSM) and dynamic light scattering (DLS). The characterization results from Fourier transform infrared (FTIR) spectroscopy and thermogravimetric analysis (TGA) indicated a successful binding of chitosan on the magnetic nanoparticles. SEM pictures showed that spherical structured particles with an increased particle size were obtained as the chitosan layer around the particles was increased. Considering that the magnetic-separation technique has the advantages of rapidity, high efficiency, cost-effectiveness and lack of negative effect on the biological activity, these carriers may be applied in enzyme immobilization.
Ključne besede: magnetic nanoparticles, chitosan, surface functionalization
Objavljeno: 23.03.2017; Ogledov: 866; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1022,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Toxicity of magnetic chitosan micro and nanoparticles as carriers for biologically active substances
Maja Leitgeb, Katja Vasić, Gordana Hojnik Podrepšek, Aljaž Hojski, Anton Crnjac, Željko Knez, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Nanoparticles of inorganic magnetic core surrounded by layers of functional coatings are potential representatives of nanostructures for immobilization of bio-substances. Magnetic nanoparticles (MNPs) are often bound in aggregates due to a strong magnetic dipole, which has a lot of advantages, such as large surface area for binding biologically active substances. Chitosan is a polysaccharide polymer that is non-toxic, hydrophilic, biocompatible and has hydroxy and amino groups in its structure. Because of these chemical and biological properties it is a desirable bio-product for immobilization of enzymes and for binding of other biologically active substances. Magnetic micro and nanoparticles were synthesized with chitosan by three different methods; microemulsion process, suspension cross-linking technique and covalent binding of chitosan. Toxic effect of the prepared magnetic particles was determined as well and was examined on five different bacterial cultures; Escherichia coli, Staphylococcus aureus, Pseudomonas aeruginosa, Enterococcus faecalis and Klebsiella pneumoniae. At concentrations of 10-30 mg of magnetic particles per 0.5 McFarland Standard solution of E. coli and per 400 CFU of S. aureus, P. aeruginosa, E. faecalis in K. pneumonia, no inhibition on the chosen bacterial cultures was detected.
Ključne besede: hitozan, biosubstance, magnetni nanodelci, magnetni mikrodelci, biološko aktivne snovi, toksikološki testi
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 1030; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (284,84 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
SINTEZA IN KARAKTERIZACIJA NEKATERIH MIKRO- IN NANONOSILCEV ZA IMOBILIZACIJO ENCIMOV
Gordana Hojnik Podrepšek, 2015, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija je razdeljena na dva sklopa, v katerih smo razširili dosedanje raziskave na področju priprave magnetnih nanodelcev, njihove funkcionalizacije in imobilizacije encimov na tako pripravljene mikro- in nanonosilce. Osrednji cilj disertacije je priprava magnetnih nanodelcev z metodo obarjanja ali koprecipitacije železovih (II) in železovih (III) ionov v alkalnem mediju, funkcionaliziranih s hitozanom po treh različnih metodah; metodi mikroemulzije, suspenzijske zamreževalne tehnike in kovalentne vezave. Podrobna karakterizacija tako pripravljenih nosilcev je bila izvedena s pomočjo presevne elektronske mikroskopije, vrstične elektronske mikroskopije, rentgenske praškovne difrakcije, z dinamičnim sipanjem laserske svetlobe, laserskim granulometrom in merjenjem specifične magnetizacije. Tako smo opazovali morfologijo in lastnosti magnetnih nosilcev. Površinsko funkcionalizacijo s hitozanom za doseganje višje funkcionalnosti smo potrdili s pomočjo energijskodisperzijske spektroskopije, termične analize, potenciometrične titracije in s Fourierevo transformacijo. Z mikrobiološkim testiranjem je bil določen vpliv magnetnih mikro- in nanonosilcev na rast mikrobnih kultur. Nadalje smo magnetne mikro- in nanodelce, prevlečene s plastjo hitozana, uporabili kot nosilce za imobilizacijo holesterol oksidaze (EC 1.1.3.6). S spreminjanjem različnih pogojev, kot so koncentracija encima, koncentracija in vrsta mrežnega povezovalca glutaraldehida ali pentaetilen heksamina ter hitrost stresanja, smo ugotovili, kako se spreminja učinkovitost imobilizacije encima ter kolikšen delež aktivnosti se pri tem ohrani v primerjavi s prostim encimom. Aktivnost imobilizirane holesterol oksidaze smo določili z reakcijo oksidacije holesterola. Optimalni reakcijski pogoji imobilizacije holesterol oksidaze na magnetne mikro- in nanonosilce so bili doseženi pri koncentraciji encima 1 mg/mL ob uporabi 0,02 M pentaetilenheksamina kot mrežnega povezovalca. Aktivnost imobilizirane holesterol oksidaze pri optimalnih reakcijskih pogojih je bila 79,03 %. Prav tako je bila stabilnost imobilizirane holesterol oksidaze pri ponovni uporabi dobra. V drugem sklopu je opisana priprava zamreženih encimskih skupkov iz encima celulaze (EC 3.2.1.4). Postopek priprave zamreženih encimskih skupkov vključuje dva pomembna koraka, in sicer obarjanje encima z dodatkom obarjalnega reagenta in zamreženje encimskih molekul z glutaraldehidom. Optimalni reakcijski pogoji sinteze zamreženih encimskih skupkov so bili doseženi pri koncentraciji glutaraldehida 0,0625 % (v/v) in uporabi etanola kot obarjalnega reagenta. Aktivnost imobilizirane celulaze v obliki zamreženih encimskih skupkov smo določili z reakcijo hidrolize celuloze. Aktivnost imobilizirane celulaze v obliki zamreženih encimskih skupkov pri optimalnih reakcijskih pogojih je bila 93,95 %. Prav tako je bila stabilnost imobilizirane celulaze pri ponovni uporabi dobra.
Ključne besede: magnetni nanodelci, imobilizacija encimov, hitozan, holesterol oksidaza, celulaza, zamreženi encimski skupki.
Objavljeno: 16.09.2015; Ogledov: 1506; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (4,76 MB)

6.
POZNAVANJE IN STALIŠČA DIJAKOV IN ŠTUDENTOV DO GENETSKEGA ZDRAVLJENJA
Gordana Hojnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Napredek bioloških znanosti in tehnologij obeta številne možnosti zdravljenja genetskih bolezni, ki jih bodo najverjetneje deležne prihajajoče generacije, morda tudi naši anketiranci. Genetsko zdravljenje je danes še večinoma v razvoju. Ker se oblikovanje stališč in vrednot začne že v mladosti ter nadaljuje vse življenje, bi lahko stališča o genetskem zdravljenju vsaj deloma sooblikovali učitelji in šolska praksa. S pomočjo ankete smo želeli ugotoviti, kakšno je znanje, vedenje, mišljenje, sprejemanje, zanimanje in odnos dijakov tretjih in četrtih letnikov dveh srednjih šol in študentov, ki končujejo študij biologije dveh fakultet, do genetskega zdravljenja ter kakšne so razlike med tema dvema skupinama. Vsem anketiranim se je zdela tema zanimiva. Ugotovili smo, da imajo anketirani študenti biologije več znanja o genetiki in bolj dodelano mnenje o genetskem zdravljenju kot dijaki. Odgovori študentov natančneje opisujejo njihova stališča, medtem ko dijaki še niso povsem opredeljeni glede anketnih primerov, saj si ne znajo predstavljati postopka takšnega zdravljenja.
Ključne besede: genetsko zdravljenje, genetske bolezni, dijaki, študenti, didaktika biologije.
Objavljeno: 08.07.2010; Ogledov: 1986; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici