Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Rusko-ukrajinsko vojno, ki se je začela 24. februarja 2022, je poleg vojaških spopadov zaznamovala tudi informacijska vojna. Mediji so se izkazali za močno orožje predvsem v času vojne za pridobivanje podpore in zaveznikov. Hibridna vojna med zahodom in Rusijo je značilna po visokem številu lažnih informacij, saj vsaka stran predstavlja kazniva dejanja v času vojne na svoj način. Zahodni mediji predstavljajo Rusijo kot agresorja, ki krši mednarodno pravo in posega v suverenost Ukrajine zaradi imperialističnih teženj. Ukrajina je predstavljena kot žrtev, ki je postala simbol boja za evropske vrednote kot so svoboda, demokracija in suverenost. Za razliko od zahoda ruski mediji predstavljajo konflikt kot boj za višji cilj, ki je zaščita ruskega prebivalstva na ukrajinskem ozemlju. Za razumevanje poteka dogodkov, ki so privedli do konflikta, se je potrebno osredotočiti na zgodovinsko ozadje med Rusijo in zahodom ter medijsko okolje v Rusiji. Cilj zaključnega dela je predstaviti medijsko okolje in propagando v Rusiji, ki so bili ključni del pri začetku konflikta, ter odziv zahoda in zahodnih medijev na rusko-ukrajinski konflikt. Za predstavo razlik med poročanjem medijev smo obravnavali primer napada na mariupolsko gledališče. Ugotovili smo, da ruski in zahodni mediji predstavljajo situacijo različno, zahodni mediji kažejo naklonjenost Ukrajini, ruski mediji pa podpirajo uradne retorike vlade.
Ključne besede: vojne, rusko-ukrajinski konflikt, kriminaliteta države, mediji, Rusija, Ukrajina, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.09.2023; Ogledov: 52; Prenosov: 11
Celotno besedilo (933,32 KB)

Opis: Diplomsko delo je namenjeno lažjemu razumevanju dela na črno in sive ekonomije na splošno kot tudi v kmetijstvu. Razloženo je, kaj je delo na črno, in prikazano, kako in v kakšni količini se pojavlja v različnih državah sveta. Obrazloženo je, kdaj in kdo so izjeme dela na črno in kateri državni organi opravljajo nadzor nad zakonitim delom. Prikazano je tudi, v kakšni meri so izvajali nadzore in koliko je bilo dejanskih kršitev. Opisano je tudi delo na črno v kmetijstvu in njegove pojavne oblike. Storjena je bila primerjava deleža dela na črno, ki se pojavlja po svetu, in dela na črno v kmetijstvu. Ugotavljala sem tudi, v katerih kmetijskih panogah se delo na črno največkrat pojavlja. Po celovitem pregledu dela na črno na splošno in v kmetijstvu sem se osredotočila še na sivo ekonomijo. Razložila sem pojem sive ekonomije in ugotovila, kje in v kakšnih oblikah se na svetu največkrat pojavlja. Nato sem se ponovno osredotočila na kmetijski sektor. Storjena je bila primerjava sive ekonomije v kmetijstvu v različnih evropskih državah. Poskušala sem poiskati tudi vzroke za njeno nastajanje in panoge, kjer se največkrat pojavlja. Kot zadnje sem opisala tudi ukrepe za preprečevanje oziroma zmanjšanje sive ekonomije in dodala nekaj predlogov, ki bi lahko k temu tudi pripomogli.
Ključne besede: delo na črno, siva ekonomija, kmetijstvo, sezonska dela, nezakonito delo, nadzor, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.09.2023; Ogledov: 79; Prenosov: 9
Celotno besedilo (766,89 KB)

Opis: Zaključno delo obravnava preiskovanje osumljencev kaznivih dejanj, za katere je bilo odrejeno pridržanje na podlagi določil Zakona o kazenskem postopku. Pooblastilo, ki najbolj invazivno posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, je ravno pridržanje oziroma odvzem prostosti. V teoretičnem delu diplomskega dela smo tako obravnavali pooblastilo za pridržanje na podlagi Zakona o kazenskem postopku in probleme, ki jih srečujejo policisti in policisti kriminalisti, ki so zaposleni na lokalni ravni – na policijskih postajah. Pri preiskovanju kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, in storilcih oziroma osumljencih, ki so prijeti na kraju kaznivega dejanja, je ključno, da policisti in policisti kriminalisti prepoznajo vse razloge, ki so potrebni za odreditev pridržanja na podlagi Zakona o kazenskem postopku. Za to je potrebno poznavanje zakonodaje in postopkov, ki jih določajo vsi zakoni in ne samo Zakon o kazenskem postopku in Kazenski zakonik. Prav tako je pomemben člen v uspešni preiskavi kaznivega dejanja in osumljenca v predkazenskem postopku sodelovanje med policisti in policisti kriminalisti, ki so zaposleni na lokalni ravni, in okrožnimi državnimi tožilci. Problemov v praksi pri tovrstnih opravilih je veliko, vendar smo se v zaključnem delu osredotočili na dva, ki sta po našem mnenju najpogostejša in najbolj vplivata na samo odreditev pridržanja in uspešen zaključek, to je podaja kazenske ovadbe zoper pridržanega osumljenca s podajo utemeljenih razlogov za odreditev sodnega pripora, ki jim kasneje sledi preiskovani sodnik. Prvi problem je nepoznavanje zakonodaje in pooblastil, ki jih imajo policisti in policisti kriminalisti, ki so zaposleni na lokalni ravni, drugi problem pa slabše sodelovanje z okrožnimi državnimi tožilci med izvajanjem opravil med pridržanjem in preiskovanjem kaznivih dejanj. V prvem delu zaključnega dela smo predstavili uradno statistiko pridržanih oseb na Policijski upravi Kranj, ki je pokazala, da se večina pridržanj, ki so odrejena na podlagi Zakona o kazenskem postopku, izvaja oziroma odredi ravno na policijskih postajah, torej na lokalni ravni. Analiza intervjuja okrožnih državnih tožilcev in skupinskega usmerjenega intervjuja policistov je pokazala, da je poznavanje zakonodaje ter postopkov sicer zadovoljivo, vendar so še možnosti za izboljšanje poznavanja zakonodaje in olajšanje postopkov. Prav tako je analiza pokazala, da je sodelovanje med okrožnimi državnimi tožilci in policisti, ki so zaposleni na lokalni ravni, razen v redkih primerih, korektno, pravočasno in kakovostno.
Ključne besede: pridržanja, Zakon o kazenskem postopku, policisti kriminalisti, kazniva dejanja, okrožni državni tožilci, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.07.2023; Ogledov: 184; Prenosov: 62
Celotno besedilo (6,01 MB)

Opis: Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru v letu 2023 praznuje 50. obletnico svojega obstoja. Enajst prispevkov predstavlja razvoj fakultete na znanstvenem, raziskovalnem in pedagoškem področju. Prispevki o razvoju raziskovanja, raziskovalnih projektih, doktorskem študiju in razvoju raziskovalnega kadra, o izobraževalnih programih, posamičnih področjih razvoja na področju policijske dejavnosti, varnostnih ved, kriminologije, informacijske varnosti, kriminalistike, prava in splošnih družboslovnih tem tvorijo celostno sliko razvoja Fakultete za varnostne vede in njenih predhodnic v zadnjih petdesetih letih ter postavljajo pred bralca razmislek o razvoju fakultete v prihodnje. Poleg prispevkov avtorjev s Fakultete za varnostne vede smo objavili tudi recenzije uglednih strokovnjakov s področja družboslovja, kriminologije in forenzične psihologije o njihovih pogledih na razvoj varstvoslovja v zadnjih petdesetih letih.
Ključne besede: Fakulteta za varnostne vede, jubilej, 50 let, raziskovanje, znanstveni razvoj, varnostne vede
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 205; Prenosov: 10
Celotno besedilo (6,67 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: 11. marca 2020 je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo Covid-19, ki je prinesla vpeljavo številnih novih ukrepov, kot so obvezna uporaba mask, obvezno razkuževanje rok, vzdrževanje medsebojne razdalje, zaprtje nenujnih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, zaprtje šol, vrtcev, fakultet ter naposled obvezno izolacijo oziroma karanteno. Z diplomsko nalogo smo skušali ugotoviti, kakšen vpliv je imela pandemija ter posledično karantena na družinsko oziroma partnersko nasilje. Nasilje v družini se lahko pojavi v obliki fizičnega, psihološkega, spolnega nasilja ter finančne zlorabe. Poleg tega je nasilja lahko delež vsak ne glede na njegovo starost, spol, spolno usmerjenost, finančno stanje ali stopnjo izobrazbe. Ker družinsko nasilje predstavlja vedno večji globalni problem, je namen številnih vladnih in nevladnih organizacij njegova prevencija ter aktivna pomoč žrtvam tega nasilja. V raziskovalnem delu diplomske naloge smo izvedli sistematični pregled literature. To smo izvedli v bazi podatkov Scopus z izbranimi ključnimi besedami oziroma besednimi zvezami. S kriteriji smo nato vključili vso relavantno študijo, ki se je nanašala družinsko nasilje v času pandemije. S tem smo skušali ugotoviti, ali je pandemija ter karantena vplivala na naraščanje ali upad družinskega nasilja ali pa je to nasilje ostalo na istem nivoju kot pred pandemijo. Z diplomsko nalogo smo skušali najti odgovor na dve zastavljeni raziskovalni vprašanji in sicer katera oblika nasilja je najpogostejša ter če je pandemija in karantena pripomogla k naraščanju družinskega oziroma partnerskega nasilja.
Ključne besede: nasilje v družini, pandemije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 145; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,01 MB)