| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 309
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Kriminaliteta v Ljubljani v času pandemije covida-19 : magistrsko delo
Sara Pintar, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavana kriminaliteta v Ljubljani v času pandemije koronavirusa covid-19, ki se je začela konec leta 2019. Prizadela je skoraj vse države in ozemlja sveta. Ker se je koronavirus covid-19 nenadzorovano širil, so številne vlade sprejele ukrepe za zajezitev širjenja okužb. Eden najbolj ključnih ukrepov, ki je vplival na spremembe gibanja kriminalitete, je bil omejevanje gibanja ljudi. Ljudi je prisilil, da so ostali doma. Prvi del magistrskega je teoretičen. V njem so predstavljeni ukrepi, ki jih je Slovenija sprejela za zajezitev koronavirusa covid-19, gibanje kriminalitete v času pandemije, kriminaliteta v Sloveniji med prvim in drugim valom pandemije covid-19, kako so izkoristili covid-19 za izvajanje kriminalitete, vzroki za porast oziroma upad kriminalitete in pa predvidevanja o kriminaliteti po pandemiji. Drug del magistrskega dela pa zajema empirični del, ki temelji na raziskavi kriminalitete v mestu Ljubljana v času pandemije koronavirusa covid-19. Na podlagi podatkov, ki smo jih dobili od drugih avtorjev, smo lahko analizirali najpogostejša premoženjska in nasilna kazniva dejanja za obdobje od 1. 1. do 31. 8. 2020 in jih primerjali z letom 2019. Zaznali smo upad vlomov, tatvin, ropov, hudih telesnih poškodb, posilstev, nasilja v družini. V porastu pa so bili umori, tatvine motornih vozil in roparske tatvine.
Ključne besede: vrste kriminalitete, statistični pregledi, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 12.05.2022; Ogledov: 39; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

2.
Zakonske nepravilnosti delodajalcev do svojih zaposlenih v gostinski panogi : magistrsko delo
Danijel Pranjić, 2022, magistrsko delo

Opis: Zaposleni v gostinski panogi so osrednjega pomena za izkušnje gostov. V gostinstvu je priporočljiv model, po katerem gostinska organizacija svoje dejavnosti – da bi zgradila zvestobo in zadovoljstvo gostov oziroma obiskovalcev – strukturira glede na prednost transakcije gostitelja in gosta, Po takšni strukturi je uspeh gostinskih organizacij in storitev na prvem mestu odvisen od uspešnosti zaposlenih. Zadovoljstvo svojih zaposlenih, zlasti v storitvenih panogah, kot je gostinstvo, je ena prednostnih nalog delodajalcev. Zato je pomembno razumeti vse vidike vloge zaposlenih, ki prispevajo k izboljšanju delovne uspešnosti kot tudi h krepitvi konkurenčne prednosti gostinskega obrata. Čeprav so zaposleni sila dragoceni pri ohranjanju kakovosti storitve, delodajalci v njihovih pogodbah zlorabljajo in kršijo pravice iz Zakona o delovnih razmerjih. Gostinstvo je zelo obsežna panoga, tako po številu obratov kot tudi po številu zaposlenih, zato jih pristojni organi teže nadzorujejo in odpravljajo nepravilnosti. Nezmožnost nadzora nad vsem izkoristijo nekateri lastniki gostinskih obratov. Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali se v gostinskih obratih dogajajo zakonske nepravilnosti delodajalcev do svojih zaposlenih. Opravili smo empirično raziskavo med zaposlenimi posamezniki, ki se je nanašala na njihovo zaposlitev v gostinski dejavnosti. Raziskava je obsegala tudi posameznike, zaposlene v negostinskih panogah. Posameznike smo razdelili v dve skupini in jih med seboj analizirali. Zanimalo nas je, ali med skupinama obstajajo statistično značilne razlike v številu mesečno opravljenih urah, koriščenju 30-minutnega odmora za malico in regresu. Na podlagi rezultatov raziskave smo ugotovili, da obstajajo razlike med skupinama, zato sklepamo, da imajo zaposleni v gostinski panogi slabše pogoje v službi, kot zaposleni v negostinski dejavnosti. Delodajalci v gostinski dejavnosti kršijo zakonska določila v večji meri kot pa delodajalci v preostalih panogah.
Ključne besede: kršitve, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 08.04.2022; Ogledov: 138; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

3.
Kriminalna prevencija na kmetijah v podravski regiji : magistrsko delo
Teja Črnivec, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali kriminaliteto na kmetijah in njeno preprečevanje v odnosu s policijskim delom na podeželju. Samemu preučevanju kriminalitete in kriminalne prevencije na podeželju se je že od začetka posvečalo premalo pozornosti, saj to velja za mirno in urejeno območje, kjer se izvrševanje kaznivih dejanj ne dogaja. Zaradi nenehnega tehnološkega in informacijskega napredka so napredovala tudi podeželska območja in kmetije ter tako postale privlačne tarče. V Sloveniji tovrstna kriminaliteta še ni podrobno raziskana in je šele v razvoju, medtem ko imajo nekatere države sveta posebne policijske enote izključno za delo na podeželju. Na začetku smo opisali slovensko podeželje in kmetijstvo, nato pa smo podrobno razčlenili razsežnosti kmetijske kriminalitete in kriminalne prevencije, zlasti na kmetijah. Osredotočili smo se tudi na izvajanje policijskega dela na podeželju. Na koncu smo na podlagi rezultatov raziskave ugotovili, da bi policija pri preprečevanju kaznivih dejanj, storjenih na podeželju, morala poskrbeti za več naključnih patrulj oz. fizične prisotnosti, imeti več osebnega stika s kmeti ter odločneje ukrepati glede tatvin premoženja. Med uporabljenimi preventivnimi ukrepi je najpogostejši zaklepanje hiše, ko ni nikogar doma, zaklepanje avtomobilov in prisotnost psa čuvaja. Glede na to, da so vsi anketiranci obkrožili vsaj en preventivni ukrep, nismo mogli preveriti, ali med izvajalci in neizvajalci preventivnih ukrepov prihaja do razlik med stališči zaupanja v policijsko delo. Zaključimo lahko, da količina preventivnih ukrepov ni povezana z zaupanjem in pravičnostjo policije na lokalnem območju in zadovoljstvom s kakovostjo izvajanja policijskega dela na lokalnem območju ter spola.
Ključne besede: kriminaliteta, kmetijska kriminaliteta, preprečevanje kriminalitete, preventivni ukrepi, podeželje, policijsko delo v skupnosti, Podravje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 08.03.2022; Ogledov: 162; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

4.
Omejevanje ilegalnih prehodov državne meje z Republiko Hrvaško : magistrsko delo
Nejc Krušnik, 2022, magistrsko delo

Opis: Varnost je dobrina, ki jo moramo varovati. Zagotavljanje stopnje varnosti je odvisno od različnih dejavnikov, in sicer od osebnih izkušenj in finančnih sredstev ter javnih kot zasebnih organizacij, ki zagotavljajo varnost prebivalcem Republike Slovenije. Republika Slovenija je demokratična republika, ki se nahaja v centralnem predelu Evrope, kar pomeni, da Republika Slovenija predstavlja križišče prehoda iz južnega v severni del Evrope. Obravnavana problematika v magistrskem delu temelji na slovenski policiji, njihovih odzivih na omejevanje ilegalnih prehodov državne meje in pooblastilih, ki jih ima policija za omejevanje ilegalnih prehodov državne meje z Republiko Hrvaško. Analizirali smo Zakon o nalogah in pooblastilih policije in Zakon o organiziranosti in delu policije, ki sta osnovna in temeljna zakona o delu in pooblastilih policije. Slovenska policija ima za nadzor državne meje ob meji, na meji in v notranjosti države na razpolago helikopterje, vozila in druge tehnične pripomočke. Slovenski policiji so v pomoč pri nadzoru in omejevanju ilegalnih prehodov državne meje z Republiko Hrvaško tudi slovenska vojska, lokalne samoiniciative, varnostni organi iz tujine in drugo. Najbolj kritično območje s področja ilegalnih prehodov državne meje zagotovo predstavlja slovensko-hrvaška državna meja. Slovensko-hrvaška državna meja je najdaljša državna meja v primerjavi z ostalimi državami, s katerimi meji Republika Slovenija. Zaradi geografske raznolikosti pokrajine ob slovensko-hrvaški državni meji je slovenska policija postavljena pred velik izziv. V magistrskem delu so predstavljeni in opisani primeri kaznivih dejanj s področja nezakonitih migracij in ukrepi za omejevanje ilegalnih prehodov državne meje z Republiko Hrvaško.
Ključne besede: državne meje, ilegalni prehodi, schengensko območje, nadzor meje, policija, policijsko delo, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 03.03.2022; Ogledov: 267; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (923,66 KB)

5.
Trgovina z ljudmi in tihotapljenje migrantov v Evropi : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Katja Sušnik, 2022, diplomsko delo

Opis: Trgovina z ljudmi in tihotapljene migrantov sta kriminalni dejavnosti s katerima se soočajo vse države po svetu. Za učinkovit boj proti tovrstnim kriminalnim dejavnostim je zato pomembno sodelovanje izvornih, tranzitnih in držav destinacije. Trgovina z ljudmi se sicer lahko dogaja znotraj ene države, tihotapljenje pa vedno zajema prečkanje državnih mej. Migracije v Evropo so imele velik porast leta 2015 v času begunske krize. Posledično se je povečalo tudi število tihotapljenih migrantov. Evropska unija je za preprečevanje tihotapljenja migrantov ustvarila različne ukrepe, načrte in organizacije, ki delujejo na tem področju. Tihotapci za svoje storitve, kot so transport do željene države in zagotavljanje ponarejenih dokumentov, zahtevajo visoke vsote denarja, ki so jih migranti pripravljeni plačati zaradi želje po boljšem življenju. Za to so pripravljeni tvegati tudi svoje življenje, saj so pogosto tihotapljeni v nevarnih pogojih. Pogosto so tihotapljeni natrpani v kombijih, kjer ni dovolj zraka ali pa prečkajo Sredozemsko morje vse od Severne Afrike do Italije na napihljivih čolnih, zato je na tej poti število smrtnih žrtev najvišje zaradi pogostih utopitev. Tihotapljenje migrantov v Evropo namreč poteka po različnih poteh, med tri glavne migracijske poti sodijo srednja, zahodna in vzhodna sredozemska pot. Tekom vseh poti so migranti pogosto deležni nasilja in so lahke tarče trgovine z ljudmi. Pomembno je, da se poleg kazenskega pregona tihotapcev zagotavlja varnost in zaščito migrantom.
Ključne besede: diplomske naloge, tihotapljenje migrantov, nezakonite migracije, trgovina z ljudmi, Evropa
Objavljeno v DKUM: 25.02.2022; Ogledov: 265; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (728,52 KB)

6.
Uporaba Jacksonovega vprašalnika za merjenje strahu pred kriminaliteto pri mladih odraslih : magistrsko delo
Grega Obreht, 2021, magistrsko delo

Opis: Raziskovanje strahu pred kriminaliteto se je začelo že v 60-letih dvajsetega stoletja in vse od takrat je ena izmed bolj perečih tem na področju kriminologije in tudi drugih družboslovnih ved. Gre za kompleksen pojav oziroma problem, za katerega še vedno ni točne definicije in enotnega načina merjenja. V magistrskem delu smo se osredotočili na operacionalizacijo strahu pred kriminaliteto in merjenjem le-tega. Večina kritik je ta, da veliko raziskav uporablja le en indikator. V magistrskem delu je bil tako uporabljen Jacksonov vprašalnik za merjenje strahu pred kriminaliteto, ki vključuje več indikatorjev in konstruktov, povezanih s strahom pred kriminaliteto. Zbiranje podatkov je potekalo med 28. 7. 2020 in 28. 10. 2020, v raziskavi so sodelovali mladi odrasli v Sloveniji, stari med 15 in 29 let. Namen magistrskega dela je bil proučiti merske karakteristike Jacksonovega vprašalnika. Na podlagi faktorske analize in Cronbach koeficienta alfa je bilo ugotovljeno, da je vprašalnik veljaven in zanesljiv, zato se lahko uporabi za merjenje strahu pred kriminaliteto. Prav tako Jacksonov vprašalnik vsebuje več indikatorjev in loči med osebnimi in premoženjskimi kaznivimi dejanji ter razlikuje med zaskrbljenostjo in verjetnostjo, da bi se posamezniku zgodilo določeno kaznivo dejanje. V zaključku smo ugotovili, da obstaja povezanost med zaznavanjem tveganja za kaznivo dejanje in zaznavanjem posledic za kaznivo dejanje ter zaskrbljenostjo za kaznivo dejanje. Prav tako smo preverjali, če obstajajo razlike med osebami ki so že bile viktimizirane in osebami, ki še niso bile viktimizirane, v občutku nadzora in v zaskrbljenosti, da se jim bo zgodilo kaznivo dejanje. Ugotovili smo, da razlike obstajajo samo v občutku nadzora nad tem, da se jim bo zgodilo kaznivo dejanje.
Ključne besede: kriminologija, strah pred kriminaliteto, Jacksonov vprašalnik, mladi, analize, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 22.11.2021; Ogledov: 187; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (879,55 KB)

7.
Policijsko delo v Sloveniji in v Franciji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Tamara Potočnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Osrednji predmet obravnave tega zaključnega dela so razlike med slovensko in francosko policijo. V Franciji so vzpostavljene tri policije in vsaka deluje na svojem območju s svojimi nalogami ter pod različnimi pristojnostmi. Slovenska policija pa deluje kot eno. Žandermarija, ki je bolj militaristično naravnana policija, je podrejena notranjemu ministervu, naloge pa jim lahko predpisuje tudi ministrstvo za oborožene sile. Pristojni so za nadzor manjših mest, podeželskih območij in primestnih območij. Njihove naloge se razlikujejo glede na njihovo dodelitev v enoto in specializacijo. Predvsem opravljajo naloge za ohranjanje javnega reda in miru, preprečevanje kriminala, splošni nadzor in urejanje cestnega prometa, posredujejo tudi v primeru prometne nesreče. Civilna polcija ali Police Nationale pa so javni uslužbenci in delujejo pod okriljem ministrstva za notranje zadeve. Delujejo v urbanih območjih in zagotavljajo varnost ljudi, premoženja in institucij, spremljajo ter obladujejo migracijske tokove, borijo se proti organiziranem kriminalu, vzdržujejo javni red in mir. Njihova najpomembnejša naloga pa je, da zagotavljajo varnost Francije pred zunanjimi grožnjami in terorizmom. Tretja veja varnosti v Franciji pa je občinska policija. Občinska policija je podrejena županu in delujejo samo na območju občine. Njihove naloge so povezane s potrebami občine. Glavne naloge, ki jih opravljajo so povezane z ohranjanjem javnega reda in miru, splošno preprečevanjem nevarnosti, urejenostjo mestnih ulic, pravilnim delovanjem javne razvetljave ter posredovanjem med pretepi in shodi na ulici. Slovenska policija pa se razlikuje od francoske v tem, da deluje kot en organ v sestavi ministrstva za notranje zadeve. Razdeljeni so na tri nivoje: državni, regionalni in lokalni nivo. Na državnem nivoju deluje generalna policijska uprava. Policijske uprave, ki jih imamo 8, delujejo na regionalnem nivoju. Policijske postaje pa delujejo na lokalnem nivoju in jih je 111. Skozi pisanje zaključnega dela smo prišli do ugotovitve, da čeprav so podobnosti v tem, da so vsi organi reprsivni organi v svoji državi, se zelo razlikujejo, tako v organizaciji, kot sestavi, področja delovanja, nalogah, uniformi, zakonodaji, napredovanju, hierarhiji in pogojih vstopa v posameznem organu. Pri vsakem od teh organov smo te razlike še podrobneje opredelili in izpostavili.
Ključne besede: policija, organiziranost, vodenje, primerjave, Slovenija, Francija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 191; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

8.
Kompetence zaposlenih v zaporu : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Kaja Marčun, 2021, diplomsko delo

Opis: Pravosodni policist predstavlja osrčje celotnega Zavoda za izvrševanje kazenskih sankcij, brez njega zapor ni zapor, in preprosto ne funkcionira. Kljub temu jim javnost, mediji, večina individualnih posameznikov in literatura, ne namenja veliko pozornosti ter ne daje potrebne podpore. Zahteve za delo segajo od tehničnih spretnosti, teoretičnega znanja, fizične pripravljenosti vse do psihičnega zdravja. Pomembna je posameznikova osebnost in močan karakter, pripravljen na soočanje s kompleksnimi ter včasih problematičnimi značaji zapornikov. Oseba mora biti čustveno stabilna, pripravljena na delo v unikatni, moralni instituciji, namenjeni sankcioniranju in rehabilitaciji zapornikov. Pojavljajo se novi izzivi, vedno bolj kompleksne situacije in naraščanje števila zapornikov. Potrebni so zaposleni pripravljeni na konstantno učenje, željni izobraževanj, zmožni delati razumno in najti ravnovesje med ravnanjem po pravilih in ''zdravo pametjo''. Poleg tega je nujno dobro vodstvo, ki kaže zanimanje za svoje zaposlene in jim nudi potrebne seminarje. V delu so opisane naloge pravosodnih policistov, ki niso le vzpostavljanje reda in zagotavljanje miru s pomočjo svoje avtoritete. Analizirane so kompetence potrebne za opravljanje dela ter njihova nadgradnja tekom dela. Raziskano je, kako se potrebna izobrazba in uvajanje spreminja med državami, nekaj pozornosti pa je namenjeno tudi izboljšanju situacije na področju sprotnih usposabljanj in skrbi za zaposlene.
Ključne besede: diplomske naloge, kompetence, veščine, znanje, pravosodni policist, zapor, zahteve za delo
Objavljeno v DKUM: 12.11.2021; Ogledov: 159; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

9.
Strah pred kriminaliteto pri moških in ženskah : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Kaja Vokić, 2021, diplomsko delo

Opis: Kriminaliteta in strah pred njo družbi predstavlja velik problem. Ni je mogoče preprečiti, vendar jo lahko z različnimi ukrepi omejimo. Obstajajo številne raziskave na to tematiko, vendar ker gre za bolj kompleksni pojav, bo teh raziskav v prihodnosti vedno več. Na določene posameznike, lahko strah pred raznimi kaznivimi dejanji vpliva tako zelo, da se popolnoma odpovejo družabnemu življenju ter se izolirajo od vsega. Pomembno je vedeti, da je strah lahko realističen ali namišljen. V sami diplomski nalogi smo v teoretičnem delu predstavili kaj omogoča lažje razumevanje samega strahu pred kriminaliteto. Povzeli smo tudi dosedanje raziskave v Sloveniji ter tujini na izbrano tematiko. Raziskovali smo strah pred kriminaliteto med moškim ter ženskim spolom v občini Grosuplje. Opisovali smo razlike med spoloma pri izražanju strahu pred kriminaliteto ter izražanju občutka varnosti v svojem domačem kraju. Želeli smo preveriti tudi, ali se starejše ženske počutijo bolj ogrožene kot mlajše. Podatki so bili izbrani s pomočjo spletnega vprašalnika, ki je bil aktiven med 8. 4. 2021 ter 30. 5. 2021. Naš vzorec ni bil reprezentativen, temveč priložnosten, zato rezultatov nismo mogli posplošiti na celotno populacijo. Ugotovili smo, da ženske bolj poročajo o strahu pred kriminaliteto kot moški in da se počutijo bolj ogrožene v občini Grosuplje. Ko smo primerjali mlajše ženske osebe ter starejše ženske osebe, smo ugotovili, da se starejše ženske počutijo manj varne od mlajših, ter da so razlogi za ogroženost lahko različni. Ugotovili smo, da se v povprečju občani občine Grosuplje v kraju počutijo varne.
Ključne besede: kriminaliteta, strah pred kriminaliteto, občutki ogroženosti, varnost, moški, ženske, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.11.2021; Ogledov: 232; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (906,69 KB)

10.
7. nacionalna konferenca o varnosti v lokalnih skupnostih : policijsko delo v skupnosti in zagotavljanje varnosti v lokalnih skupnostih
2021

Opis: Zbornik prispevkov predstavlja recenzirane prispevke, ki so bili predstavljeni na 7. Nacionalni konferenci o varnosti v lokalnih skupnostih v Podčetrtku v novembru 2021. Glavna tema konference ostaja varnost v lokalnih skupnostih, v ospredju pa je bilo tokrat policijsko delo v skupnosti in sodelovanje policije z lokalnimi skupnostmi. Prispevki so rezultat raziskovanja v okviru programske skupine Varnost v lokalnih skupnostih – primerjava ruralnih in urbanih okolij, ki se izvaja na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru in sodelovanja s praktiki. Prispevki v zborniku se osredotočajo na različne vidike varnosti v lokalnih skupnostih, in sicer na policijsko dejavnost in vpliv covida-19, praktični vidik in koordinacijo na različnih ravneh, filozofijo, strategije, organizacijske dejavnike, taktike in metode ter vidike razvoja policijskega dela v skupnosti v zadnjih desetletjih. Poleg predstavitve razvoja policijskega dela v skupnosti v Sloveniji predstavljajo prispevki tudi dobro osnovo za razmislek o razvoju policijskega dela v prihodnosti.
Ključne besede: lokalne skupnosti, varnost, policijsko delo v skupnosti, programska skupina, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 10.11.2021; Ogledov: 267; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (6,80 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici