1. Medjezikovno razumevanje slovenščine in hrvaščine : magistrsko deloBastian Kobler, 2025, magistrsko delo Opis: Med Slovenci in Hrvati prevladuje prepričanje, da Slovenci bolje razumejo hrvaščino kot Hrvati slovenščino. Zato bomo v magistrski nalogi raziskali, v kolikšni meri se Slovenci in Hrvati medsebojno razumejo. V teoretičnem delu bomo najprej predstavili pojem medjezikovnega razumevanja, njegov zgodovinski oris, dosedanje raziskave na to temo, kratek opis procesa učenja in dojemanja nam tujega jezika, vlogo skupnega zgodovinskega in kulturnega ozadja ter pogledali delitev južnoslovanskih jezikov, s poudarkom na slovenskem in hrvaškem jeziku. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati 32 slovenskih vprašancev in 33 hrvaških vprašancev, ki so sodelovali v naši raziskavi. Analizirali smo rezultate slušnega in bralnega razumevanja od ravni A1 do C2, kot jih zastavlja Skupni evropski jezikovni okvir (v nadaljevanju SEJO), ter poznavanje najpogostejših samostalnikov in glagolov. Rezultati so pokazali, da je medjezikovno razumevanje na visoki ravni, tako pri Slovencih kot pri Hrvatih. Čeprav so razlike na določenih ravneh minimalne, sta oba vzorca dosegla podobne rezultate. Prav tako rezultati kažejo, da določeno število spremenljivk, ki pozitivno vplivajo na razumevanje drugega jezika, pozitivno vpliva na znanje le-tega. Na podlagi analize rezultatov smo zaključili, da se Slovenci in Hrvati medsebojno razumejo do ravni B1 po SEJU.
Ključne besede: medjezikovno razumevanje, slovanski jeziki, slovenščina, hrvaščina, skupni evropski jezikovni okvir, jezikovna oddaljenost
Objavljeno v DKUM: 16.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (2,34 MB) |
2. |
3. Strategije učenja besedišča v slovenskem jeziku kot drugem in tujem jeziku : magistrsko deloKaja Pšeničnik, 2025, magistrsko delo Opis: V času številnih priseljevanj tuje govorečih posameznikov v slovenski prostor se potrebe po učenju in poučevanju slovenščine kot drugega in tujega jezika (SDTJ) znatno povečujejo. Zelo pomemben del učenja SDTJ predstavlja usvajanje besedišča. Na uspešnost pri učenju drugega ali tujega jezika v veliki meri vpliva med drugim izbira ustreznih strategij učenja. V magistrskem delu zato opredeljujemo strategije učenja besedišča v SDTJ in preučujemo, katere strategije pri učenju besedišča v slovenskem jeziku uporabljajo tuji študentje, ki se slovenščine učijo kot drugega ali tujega jezika. Naša raziskava je potrdila, da je uporaba strategij učenja besedišča pri učenju slovenščine kot drugega in tujega jezika pomembna, saj smo ugotovili, da obstajajo statistično pomembne razlike pri izbiri strategij učenja besedišča tako glede na jezikovno raven kot glede na jezikovno skupino učečega se.
Ključne besede: slovenščina kot drugi in tuji jezik, učenje, usvajanje jezika, poučevanje, učne strategije, besedišče, strategije učenja besedišča
Objavljeno v DKUM: 13.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 35
Celotno besedilo (1,67 MB) |
4. Slavistična prepletanja 62025, znanstvena monografija Opis: Monografija prinaša devet prispevkov, vezanih na raziskave slovanskih jezikov in književnosti. V prvem sklopu je predstavljena literarna ustvarjalnost mlajših slovenskih pisateljic, nadalje so izpostavljene značilnosti in problematika južnoslovanske medliterarne recepcije v sodobnem času, analizirana pa je tudi znana pesnitev Juri Muri po Sloveniji, ki jo lahko interpretiramo kot vodnik po kulturni dediščini. Drugi sklop odpirajo trije frazeološki prispevki, v katerih je spregovorjeno o živalih v primerjalnih frazemih v slovenščini, hrvaščini, makedonščini in ruščini, o bogastvu in revščini v slovenščini in ukrajinščini ter o slovensko-hrvaških frazeoloških ustreznikih. Sledi raziskava izbranih vidikov predsedniških slavnostnih govorov in inavguracijskega govora, analiza oblikoslovnih napak makedonskih govorcev in govork pri učenju slovenščine ter prikaz ekskurzije kot učne metode za usvajanje slovenščine, zlasti kot drugega in tujega jezika.
Ključne besede: slavistika, slovanski jeziki, slovanske književnosti, interdisciplinarne raziskave, slovanski jeziki kot drugi in tuji jeziki
Objavljeno v DKUM: 10.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (9,18 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Kulturno-zgodovinski elementi v romanu Figa Gorana Vojnovića in njihova recepcija v angleškem, hrvaškem, srbskem in makedonskem prevodu : magistrsko deloJasna Vidinić, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava primerjavo izsekov iz prevodov romana Figa Gorana Vojnovića iz slovenščine v angleščino ter tri južnoslovanske jezike: hrvaščino, makedonščino in srbščino. Glavni poudarek raziskave je na prevajanju kulturno-zgodovinskih elementov in njihovi recepciji med naravnimi govorci teh jezikov. V teoretičnem delu raziskave so predstavljeni avtor, roman, nekateri vidiki večjezične književnosti in literarnega prevajanja, kulturnospecifični elementi in recepcija prevoda. V empiričnem delu je predstavljen še zgodovinski kontekst romana, narejena je analiza kulturno-zgodovinskih elementov v izbranih odlomkih iz romana in analiza intervjujev z bralci. Cilj je bil ugotoviti, kako je bil v prevodih prenesen kulturno-zgodovinski kontekst in kako ga razumejo bralci različnih kulturnih ozadij. Delo stremi k analizi prevodnih rešitev zlasti glede na strategije podomačitve ali potujitve ter obravnavo eksplicitnosti ali implicitnosti kulturnih in zgodovinskih elementov v romanu. Končni cilj je primerjati razumevanje kulturno-zgodovinskega konteksta med bralci iz prostora nekdanje Jugoslavije in angleško govorečimi bralci ter preučiti in ugotoviti dostopnost oz. način posredovanja kulturno-zgodovinskih informacij v prevodih.
Ključne besede: kulturno-zgodovinski elementi, prevodna analiza, recepcija prevoda, literarno prevajanje
Objavljeno v DKUM: 28.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 54
Celotno besedilo (1,59 MB) |
6. Fonološka zmožnost bosansko govorečih priseljenk in priseljencevJana Lovrec Srša, Gjoko Nikolovski, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Od vseh jezikovnih ravnin, ki se obravnavajo pri poučevanju nekega jezika kot neprvega, je najmanj zastopana fonetično-fonološka raven. Razlog za to je dejstvo, da je sporazumevanje možno tudi takrat, ko izgovorjava ni povsem pravilna. Uporaba komunikacijskega pristopa pri poučevanju tujih jezikov tudi vpliva na »zanemarjanje« fonetično-fonološke ravni, saj se tako učenci kot tudi učitelji zavedajo, da je sporazumevanje kljub nepravilni/neustrezni izgovorjavi možno. Prispevek obravnava fonološko zmožnost neslovensko govorečih priseljenk in priseljencev iz Bosne in Hercegovine, ki živijo v Mariboru in se za uspešno integracijo v slovensko okolje učijo slovenščino kot neprvi jezik. Za potrebe prispevka je analiziran korpus njihovih govorjenih besedil, v katerih so obravnavane in definirane glasoslovne težave, s katerimi se soočajo pri učenju slovenščine. Analiza temelji na posnetkih njihovih govorjenih besedil ter registrira sledeče težave: izgovor polglasnika, izgovor vzglasnega v- pred (ne)zvenečim soglasnikom, izgovor izglasnega -v v položaju za samoglasnikom ali r, izgovor predloga v, izgovor morfemskega -ol- za nekdanji zvočniški glas v položaju pred soglasnikom, izgovor izglasnega -l v položaju za samoglasnikom, izgovor -l- v položaju za samoglasnikom in pred soglasnikom, težave z naglasnim mestom, težave s kakovostjo samoglasnikov idr.
Ključne besede: glasoslovne težave, izgovorjava, slovenščina kot drugi jezik, jezikovne interference, jezikovna integracija
Objavljeno v DKUM: 13.08.2024; Ogledov: 78; Prenosov: 16
 Povezava na datoteko |
7. Konceptualizacija ljubavi u srpskom i slovenačkom jezikuGjoko Nikolovski, Mihaela Koletnik, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Rad se fokusira na konceptualizaciju ljubavi u srpskom i slovenačkom jeziku kroz prizmu kognitivne teorije metafore. U tom cilju analiziran je srpski i slovenački frazeološki i nefrazeološki materijal, što znači duboku i intimnu emociju i snažnu naklonost prema drugoj osobi. Prikupljena građa je klasifikovana prema 13 metafora koje predstavljaju različite aspekte kompleksnog fenomena sa ciljem da se identifikuju razlike i sličnosti u konceptualizaciji ljubavi u oba jezika. Polazna hipoteza članka je da se konceptualizacija ljubavi može realizovati uz pomoć frazeološkog i nefrazeološkog materijala, čime se pruža širi pogled na definiciju ljubavi kao emocionalnog fenomena u oba jezika.
Objavljeno v DKUM: 29.07.2024; Ogledov: 84; Prenosov: 16
Povezava na datoteko |
8. Stanje in perspektive uporabe govornih virov v raziskavah govoraMira Krajnc Ivič, 2024, znanstvena monografija Opis: Znanstvena monografija Stanje in perspektive uporabe govornih virov v raziskavah govora predstavlja rezultate prvega leta dela v raziskovalnem projektu Temeljne raziskave za razvoj govornih virov in tehnologij za slovenski jezik (J7-4642) kot tudi rezultate raziskovalcev, ki se ukvarjajo z govorom v drugih raziskovalnih projektih, s skupnim glavnim ciljem strateškega in učinkovitega razvoja prostodostopnih govornih virov. Prispevki izpostavljajo načrte, cilje in izzive ob gradnji govornih virov, in sicer na leksikalni in skladenjski ravni, iščejo rešitve za posebnosti govora na fonetično-fonološki ravni tudi v povezavi s standardi zapisovanja (narečnega) govora. Govor in jezikovna variantnost sta raziskovana kot manifestacija socialne slojevitosti, govorjeni diskurz pa tudi z vidika součinkovanja različnih semiotskih kodov v smislu vzajemnega učinkovanja za tvorjenje smisla sporočila. Z vidika prepletanja prvin govorjenega in pisnega jezika so analizirana izbrana spletna besedila, zanemarjena ni niti vloga govora v gledališki umetnosti.
Ključne besede: jezikovne tehnologije, govor, govorjeni diskurz, slovenščina, govorni viri
Objavljeno v DKUM: 18.07.2024; Ogledov: 217; Prenosov: 49
Celotno besedilo (13,68 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. |
10. Bogastvo in revščina v slovenski frazeologijiGjoko Nikolovski, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka je prikazati jezikovno podobo revščine in bogastva skozi prizmo frazeološkega gradiva slovenskega jezika, ki je razvrščeno v dve veliki skupini, revščina in bogastvo, vsaka od teh skupin pa na podlagi semantične analize v podskupine. Na podlagi družboslovnega pogleda na oba pojava je postavljena izhodiščna hipoteza, da se revščina v frazemih povezuje s pomanjkanjem denarja, hrane, z izgubo doma ali službe, z dolgovi in životarjenjem, bogastvo pa z izvorom, velikimi količinami denarja, življenjem v izobilju in zapravljivim načinom življenja.
Ključne besede: revščina, bogastvo, slovenščina, frazemi, analize
Objavljeno v DKUM: 17.05.2024; Ogledov: 181; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
