| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Obdavčitev trgovanja ter ostalih oblik ustvarjanja dohodka s kriptovalutami : magistrsko delo
Gianluca Holderjan, 2021, magistrsko delo

Opis: Tradicionalne metode obdavčitve teh dohodkov zmeraj niso več primerne, tako da sem se odločil skozi magistrsko delo prikazati, na kak način se je s tem problemom soočila predvsem Republika Slovenija. Gre za eno novejših davčnih problematik, saj sama možnost trgovanja v 24-urnem, 7 dni na teden trajajočem trgu prinaša nove izzive za učinkovito in pošteno davčno regulacijo. Visoka volatilnost kriptovalutnega trga prinaša možnost trgovalcu, da v kratkem času izvede večje število nakupov in prodaj, kar hkrati pomeni težave za finančni organ, da bi kriptovalute ustrezno prilagodila v že obstoječo, tradicionalno davčno zakonodajo. Namen magistrske naloge je bil raziskati in predstaviti, kako poteka obdavčitev različnih oblik ustvarjanja dohodka s kriptovalutami. Magistrsko delo je primarno osredotočeno na Bitcoin kot osrednjo figuro tehnologije veriženja blokov. Zaradi popolnejšega pregleda sem skozi osnove tehnologije veriženja blokov prikazal pomen te tehnologije, kakšne prednosti in slabosti prinaša v moderno računalniško, finančno in davčno dobo. Nadalje je prikazano kako, za koga in kdaj se je slovenski davčni organ - FURS odločil obdavčiti trgovanje, rudarjenje ter ostale načine pridobivanja dohodka s kriptovalutami. Primerjalno je prikazana tudi davčna ureditev kriptovalut v ZDA, v Nemčiji, na Hrvaškem ter še nekaterih drugih državah.
Ključne besede: Kriptovalute, Bitcoin, Ethereum, davki, trgovanje, dobiček, izguba, rudarjenje.
Objavljeno v DKUM: 11.10.2021; Ogledov: 976; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

2.
Načelo pravne države v sodni praksi ustavnega sodišča
Gianluca Holderjan, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem pojasnil pojem pravne države, ustavnega sodišča, ter njegove pristojnosti, ustavo, kasneje skozi sodno prakso sem prikazal, kako je Ustavno sodišče RS s svojimi odločbami razvijalo načelo pravne države in vsa zelo pomembna pravna podnačela. Ustavno sodišče Republike Slovenije je s svojimi odločbami odločilno vplivalo na potek razvoja slovenskega pravnega reda. Z ustavno določenim načelom pravne države je postavilo pravno določen okvir, katerega so se zakonodajalec, ter ostali državni organi primorani držati za zagotavljanje temeljnih ustavnih pravic. Načela sorazmernosti, prepovedi retroaktivnosti, pravne varnosti in jasnosti pravnih norm, varstva zaupanja v pravo ter zakonitosti delovanja državnih organov so načela, katera je Ustavno sodišče Republike Slovenije razvilo neposredno iz načela pravne države. Predstavljajo uresničevanje ter zagotavljanje pravne pravičnosti, enakega pravnega oziroma sodnega obravnavanja, zakonito in legitimno izvrševanje predpisov državnih oblasti in notranjo usklajenost pravnih aktov. Iz načela pravne države je Ustavno sodišče RS tako razvilo nekatera najpomembnejša ustavnopravna načela.
Ključne besede: Pravna država, Ustavno sodišče Republike Slovenije, Ustava Republike Slovenije, načelo pravne države, odločbe ustavnega sodišča, 2. člen Ustave RS.
Objavljeno v DKUM: 20.09.2017; Ogledov: 6469; Prenosov: 1176
.pdf Celotno besedilo (221,02 KB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici