1. Priče v kazenskem postopku : magistrsko deloGal Safran, 2021, magistrsko delo Opis: Zasliševanje prič je v kazenskih postopkih najpogosteje uporabljeno dokazno sredstvo, s katerim se pridobi izpoved osebe, ki ni obdolženec, znano pa ji je kaj o dejstvih, ki se ugotavljajo v kazenskem postopku. Osebe, ki so sposobne pred sodiščem podati razumno izjavo, oziroma za to ne obstaja nobenih pravnih ali dejanskih ovir in so posledično sposobne biti priča v kazenskem postopku, delimo na več vrst, na delitev pa lahko vpliva njihova starost, neposredna ali posredna zaznava dejstev, morebitni varnostni ukrepi, ki jih ščitijo in drugi dejavniki. Status priče posamezniku prinaša vrsto pravic, ki jih lahko v postopku uveljavlja in ki olajšujejo njegov položaj, med katerimi velja izpostaviti pravico odklonitve odgovora na posamezna vprašanja, odgovor na katera bi za pričo ali njene bližnje sorodnike lahko povzročil hudo sramoto, znatno materialno škodo ali pa jih spravil v kazenski pregon ter dolžnosti, ki jih mora dosledno spoštovati, da se izogne predpisanim sankcijam, med katerimi pa sta najpomembnejši dolžnost odzvati se vabilu in pričati po resnici.
Priča se mora vabilu na zaslišanje odzvati v vsakem primeru, četudi ne bi smela biti zaslišana kot priča ali pa ima pravico odreči pričevanje, ob pričetku zaslišanja pa ji sodišče da ustrezen pravni pouk in jo identificira. Samo zaslišanje nato poteka v dveh delih, prostem pripovedovanju, kjer se od priče zahteva, da pove vse, kar ve o zadevi, in postavljanju vprašanj, s katerimi se izpoved dopolni, preizkusi in razjasni. V kazenskem postopku se lahko uporabi tudi izpovedbo priče, ki jo je le-ta dala v tujini na podlagi zaprosila sodišča, prav tako pa je mogoče zaslišanje priče opraviti preko videokonference z uporabo tehničnih sredstev za prenos slike in glasu, na takšen način pa se lahko opravijo tudi celotni predobravnavni naroki in glavne obravnave.
Izpovedbe prič so lahko precej nezanesljivi dokazi, saj so odvisne od številnih objektivnih in subjektivnih okoliščin, sodišče pa dokazno vrednost pričevanja prosto presoja skozi prizmo sposobnosti priče zaznavanja dejstev, predelave zaznanega, pomnjenja zaznanih dejstev in sposobnosti reprodukcije zaznav ter številnih dejavnikov, povezanih z njimi. Kljub temu pa je izpovedba priče pogosto zelo pomembno ali celo edino dokazno sredstvo, predvsem v primerih, ko ni materialnih dokazov, ali pa so pomanjkljivi.
Ključne besede: priče, dolžnosti prič, pravice prič, sposobnost biti priča, privilegirane priče, zaslišanje priče, ukrepi varovanja prič, dokazna vrednost pričevanja, pravica do neposrednega zaslišanja obremenilne priče.
Objavljeno v DKUM: 28.06.2021; Ogledov: 2950; Prenosov: 309
 Celotno besedilo (517,10 KB) |
2. Analiza pristojnosti Varnostnega sveta na podlagi VII. poglavja Ustanovne listine OZNGal Safran, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je zasnovano kot preglednica členov VII. poglavja Ustanovne listine Organizacije združenih narodov z njihovo analizo, ki vsebuje namen, uporabo in morebitne spornosti, ki iz njih izhajajo, vsak člen pa je tudi utemeljen s primeri uporabe iz zgodovine, ki so prikazali njegove prednosti in pomanjkljivosti.
Osrednje poglavje se prične z analizo 39. člena Ustanovne listine in pojmov ogrožanja miru, kršitev miru in dejanj agresije, katerih obstoj mora Varnostni svet Organizacije združenih narodov ugotoviti kot predpogoj za uporabo začasnih ukrepov, ukrepov brez uporabe sile in oboroženih ukrepov. Te tri vrste ukrepov so nato razdelane v okviru členov, iz katerih izhajajo. Pri podpoglavju, ki obravnava oborožene ukrepe sta obravnavana tudi koncepta delegiranja pristojnosti za izvajanje oboroženih ukrepov in mirovnih operacij s pristojnostmi po VII. poglavju, ki sta se razvila kot glavna načina za premostitev praznine, ki je nastala zaradi neformiranja stalne vojske Združenih narodov, kot je bila predvidena v poglavju. Na koncu je v okviru analize zadnjega, 51. člena VII. poglavja Ustanovne listine, obravnavana še pravica do samoobrambe in variacije, ki so iz nje izšle.
Ključne besede: VII. poglavje Ustanovne listine, Varnostni svet, ogrožanje miru, kršitve miru, dejanja agresije, neoborožene sankcije, oboroženi ukrepi, pravica do samoobrambe, kolektivna samoobramba
Objavljeno v DKUM: 09.07.2018; Ogledov: 1484; Prenosov: 126
Celotno besedilo (352,88 KB) |
3. Izgradnja III. pomola Luke KoperBojan Petrovič, 2013, diplomsko delo Opis: Edino pomorsko tovorno pristanišče v Sloveniji, Luko Koper, čakajo novi izzivi. Če želi naše pristanišče ostati med vodilnimi v severnem Jadranu, morajo povečati svoj pretovor. Prejšnja leta so lahko povečevali pretovor z mehkimi ukrepi znotraj podjetja, toda zdaj bo treba opraviti veliki infrastrukturni projekt, ki bo Luki Koper zagotovil nemoteno poslovanje za prihodnost. Že pred časom, ko se je količina pretovora na obstoječi infrastrukturi bližala maksimumu, so v luki s pomočjo vlade Republike Slovenije naredili državni prostorski načrt, kateri je predvideval, da se v pristanišču podaljšata prva dva pomola in da se izgradi nov III. pomol. Toda zaradi mnogih težav se ta načrt še ni uresničil. Ugotovili smo, da trenutno izgradnja pomola ni potrebna. Luka Koper nima dobre transportne povezave z zaledjem, saj trenutna železniška povezava enostavno ne omogoča večjega pretovora. Zaradi gospodarske krize država in Luka Koper nimata dovolj velikih finančnih sredstev za izgradnjo.
Ključne besede: Luka Koper, III. pomol, gospodarska kriza, I. pomol.
Objavljeno v DKUM: 19.12.2013; Ogledov: 3120; Prenosov: 460
Celotno besedilo (1,61 MB) |
4. |
5. Pravni in etični vidiki ogleda kraja dejanja in rekonstrukcije : diplomsko deloGorazd Safran, 2010, diplomsko delo Ključne besede: policija, policijsko delo, ogled kraja kaznivega dejanja, rekonstrukcija, etika, etični kodeks, etični vidik, pravni vidik, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.03.2011; Ogledov: 2724; Prenosov: 355
Celotno besedilo (356,72 KB) |
6. |
7. |
