| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Impact of fear of identity theft and perceived risk on online purchase intention
Gašper Jordan, Robert Leskovar, Miha Marič, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Background and Purpose: Online activities are present in almost every aspect of people’s daily lives. Online purchases are also increasing each year and therefore it is important to investigate what influences online purchase intentions. Online purchase intentions are among everything else, influenced by the fear of identity theft and perceived risk. Design/Methodology/Approach: The online survey was conducted among 190 participants from Slovenia. The relations between the constructs of fear of financial losses, fear of reputational damage, perceived risk and online purchase intention were investigated. Results: The research showed that the relations between the constructs of fear of financial losses, fear of reputational damage, perceived risk are positive and the relation between the constructs of perceived risk and online purchase intention were negative. All of the relations were statistically significant. Conclusion: Understanding the impact of fear of identity theft and perceived risk on online purchase intention can be helpful for online sellers, because with these findings they can manage this fear and perceived risk to increase online purchase intention and address the risks accordingly. Online sellers should therefore regard new findings from the field of online sales. If an online store wants to have success in sales, they should consider all sides of customers’ desires as well as their restraints.
Ključne besede: e-commerce, fear of identity theft, online purchase intention
Objavljeno v DKUM: 10.10.2018; Ogledov: 1823; Prenosov: 447
.pdf Celotno besedilo (344,28 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
The influence of teachersʼ perceptions of school leadersʼ empowering behaviours on the dimensions of psychological empowerment
Tina Vrhovnik, Miha Marič, Jasmina Žnidaršič, Gašper Jordan, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Background and Purpose: School leader has an effect on teachers in divergent ways. If school leader wants their teachers to be successful and satisfied, he or she must have the potential to prompt work conditions that build up teachers’ psychological empowerment. Main aim of our research was to empirically test the relations between teachers’ perceptions of school leaders’ empowering behaviours and all dimensions of psychological empowerment (meaning, competence, self-determination and impact). Design/Methodology/Approach: We tested four hypotheses in one structural model by using structural equation modelling (SEM). The quantitative data was collected through an online survey on a sample of 525 primary school teachers in Slovenia by using two already validated questionnaires, The School Leader Empowering Behaviours (SLEB) and Psychological Empowerment Questionnaire (PEQ). Results: Findings show that teachers’ perceptions of school leaders’ empowering behaviours are positively and statistically significantly related to all dimensions of psychological empowerment (meaning, competence, self-determination and impact). Conclusion: Knowledge of psychological empowerment can be beneficial for school leaders, because with this comprehension they can strengthen apprehension and potential in exercising empowering behaviours towards their teachers to maximize their psychological empowerment.
Ključne besede: HRM, leadership, psychological empowerment
Objavljeno v DKUM: 10.10.2018; Ogledov: 1813; Prenosov: 361
.pdf Celotno besedilo (353,86 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Do entrepreneurʼs creative abilities influence companyʼs growth?
Žiga Peljko, Gašper Jordan, Mitja Jeraj, Ivan Todorović, Miha Marič, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: The main aim of our research was to empirically test how the independent constructs representing the entrepreneur’s creative abilities are connected to the construct of the company’s growth and to develop and empirically test a structural model linking these constructs. We tested two models with structural equation modelling. We compared two structural models, which were made based on the sample of entrepreneurs from Slovenia and USA combined and Serbia. The findings showed that the entrepreneur’s creative abilities are positively related to company’s growth in case of Slovenia and USA combined; in the Serbian context, we did not find connection between the entrepreneur’s creative abilities and the company’s growth. The results of this study can be used both for further research and in practice.
Ključne besede: company, creativity, entreoreneurship, HRM, SEM
Objavljeno v DKUM: 03.11.2017; Ogledov: 1608; Prenosov: 384
.pdf Celotno besedilo (444,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Psychological empowerment, job satisfaction and organizational commitment among lecturers in higher education : comparison of six CEE countries
Gašper Jordan, Gozdana Miglič, Ivan Todorović, Miha Marič, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Background and Purpose: Organizations should implement new findings from the field of human resource management. If an organization wants to have successful and effective employees, they should be satisfied with all aspects of work and at the same time they should be feel commitment towards an organization. To have a full insight in employees, organizations have to take care of psychological side of employees, which manifests in psychological empowerment. Design/Methodology/Approach: The survey was conducted among 409 university lecturers in Austria, Croatia, Czech Republic, Germany, Serbia, and Slovenia. The investigated constructs of psychological empowerment, job satisfaction and organisational commitment were compared. Spreitzer’s PEQ was used for the assessment of the psychological empowerment, Spector’s JSS for job satisfaction, and Allen’s and Meyer’s OCQ for the assessment of organisational commitment. Results: The research showed that the highest level of psychological empowerment can be found among university lecturers from Serbia and the lowest from Germany. Job satisfaction level is the highest in Austria and the lowest in Slovenia. Affective organisational commitment is the highest in Slovenia and the lowest in Germany. Continuance organisational commitment scored the highest in Croatia and the lowest in Czech Republic. Additionally, the outcomes show the highest level of normative organisational commitment in Czech Republic and the lowest in Austria. Only affective organisational commitment was not found as statistically significant. Conclusion: Knowledge of psychological empowerment, job satisfaction and organizational commitment can be helpful for leaders, because with this knowledge they can manage, develop and motivate employees properly.
Ključne besede: psychological empowerment, organizational commitment, job satisfaction, higher education
Objavljeno v DKUM: 06.04.2017; Ogledov: 1816; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (489,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
VPLIV PSIHOLOŠKEGA OPOLNOMOČENJA IN ZADOVOLJSTVA Z DELOM NA ORGANIZACIJSKO PRIPADNOST VISOKOŠOLSKIH PEDAGOŠKIH DELAVCEV: RAZLIKE MED SLOVENIJO IN IZBRANIMI DRŽAVAMI
Gašper Jordan, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Pomembnost znanja na področju upravljanja s človeškimi viri se povečuje, zato se organizacije vedno bolj zanimajo za nova spoznanja s tega področja, saj se zavedajo, da so zaposleni gonilo vsake organizacije. Omenjena spoznanja so pomembna tudi za akademsko sfero. Če želimo imeti uspešnega in učinkovitega zaposlenega, mora biti ta zadovoljen z vsem vidiki dela, hkrati pa si organizacije želijo, da bi čutili čim večjo pripadnost ter zato ne bi povzročali skrbi o njihovem odhodu drugam. Da pa imamo celoten vpogled v počutje posameznika, moramo gledati nanj tudi s psihološkega vidika, kjer ima pomembno vlogo psihološko opolnomočenje. Psihološka ocena posameznika vpliva tako na zadovoljstvo kot na pripadnost, zato smo v magistrskem delu preverili predpostavljeni konceptualni model vpliva psihološkega opolnomočenja in zadovoljstva z delom na organizacijsko pripadnost. Raziskavo smo izvedli med 408 visokošolskimi pedagogi v Sloveniji, Srbiji, Avstriji, Nemčiji, na Češkem in Hrvaškem. Med seboj smo primerjali preiskovane konstrukte psihološkega opolnomočenja, zadovoljstva z delom in organizacijske pripadnosti. Za ugotavljanje psihološkega opolnomočenja smo uporabili Spreitzerin PEQ, Spectorjev JSS za zadovoljstvo z delom in OCQ za merjenje organizacijske pripadnosti avtorjev Allenove in Meyerja. Rezultati so pokazali, da so najbolj psihološko opolnomočeni visokošolski pedagogi v Srbiji, najmanj pa v Nemčiji. Z delom so najbolj zadovoljni v Avstriji, najmanj v Sloveniji. Najvišjo čustveno pripadnost zaznavajo v Sloveniji, medtem ko najnižjo v Nemčiji. Kalkulativna organizacijska pripadnost je najvišji rezultat dosegla na Hrvaškem, najnižjega na Češkem. Najvišjo vrednost normativne organizacijske pripadnosti zaznavajo na Češkem, najnižjo pa v Avstriji. Do statistično pomembnih razlik ni prišlo le na področju kalkulativne organizacijske pripadnosti. Nadaljnje smo preverili ustreznost predpostavljenega konceptualnega modela vpliva psihološkega opolnomočenja in zadovoljstva z delom na organizacijsko pripadnost, ki smo ga osnovali kot prvi na svetu ter omenjene tri konstrukte povezali med seboj. Rezultati so pokazali mejno ujemanje raziskovalnega modela. Raziskava je prispevala nova spoznanja na področjih organizacijske psihologije in upravljanja s človeškimi viri. Za nadaljnje raziskave priporočamo preverbo konceptualnega modela v različnih okoljih ter v povezavi z organizacijsko kulturo, strukturo organizacij in osebnostmi lastnosti posameznikov.
Ključne besede: psihološko opolnomočenje, zadovoljstvo z delom, organizacijska pripadnost, model strukturnih enačb
Objavljeno v DKUM: 10.10.2016; Ogledov: 1841; Prenosov: 308
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

6.
ORGANIZACIJSKO VZDUŠJE PRED REORGANIZACIJO V ZAVODU ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO X
Gašper Jordan, 2014, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Organizacijsko vzdušje in kultura sta elementa v organizaciji, ki sta tesno povezana z vsemi ostalimi procesi in delujočimi v organizaciji. Vsaka nova aktivnost ali dogajanje vpliva na njiju, kar se odraža na vseh ostalih področjih organizacije ter močno vpliva na zaposlene. Vzdušje v organizaciji vpliva na zaposlene, in če je vzdušje dobro, imamo zadovoljnega in motiviranega delavca, ki je motiviran in učinkovit na svojem delovnem mestu. Zelo je pomembno, da zaposleni čutijo pripadnost organizaciji in se poistovetijo z njenimi cilji. Vodilni morajo stremeti po čim večji motiviranosti zaposlenih, saj bodo delavci bolj dovzetni za uvajanje novosti, dodatnega dela in večje kakovosti dela. Temelji za dobro organizacijsko vzdušje pa so v enakopravnem in pravičnem vodenju, ki se odraža na vseh ravneh organizacije, notranje komuniciranje in informiranje med vsemi zaposlenimi ter dobri delovni odnosi v organizaciji. Ko vse to združimo v zaokroženo celoto, je organizacija sposobna sama reševati konflikte znotraj nje na pravičen način. Predmet preučevanja v diplomskem delu je bilo organizacijsko vzdušje v Zavodu za zdravstveno varstvo x. Ker je organizacija ravno pred postopkom reorganizacije, nas je zanimalo, kakšno je stanje organizacijskega vzdušja. Ugotovljeno je bilo, da je organizacijsko vzdušje na povprečnem nivoju, vendar sta dve dimenziji organizacijskega vzdušja na precej nizkem nivoju. Najbolje sta bili ocenjeni dimenziji organizacijskega vzdušja Odnos do kakovosti ter Inovativnost in iniciativnost, najslabše pa dimenziji Nagrajevanje in Razvoj kariere. Potrjene so bile tudi vse tri postavljene hipoteze, in sicer zaposleni v organizaciji x, ki so zadovoljni s svojim dosedanjim razvojem pred reorganizacijo, menijo, da imajo vsi enake možnosti za napredovanje, da so zaposleni v organizaciji x, ki so zavzeti za svoje delo, v večji meri pripravljeni na dodaten napor, kadar se to pri delu zahteva in da zaposleni, ki menijo, da ima organizacija x velik ugled v okolju, pogosteje govorijo pozitivno o njej.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: • organizacijsko vzdušje • organizacijska kultura • zadovoljstvo z delom
Objavljeno v DKUM: 03.09.2014; Ogledov: 1566; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici