1. Model celovitega zaupanja državljanov v matične obveščevalno-varnostne službe: logistika aplikacijeGašper Hribar, 2021, doktorska disertacija Opis: Doktorska disertacija obravnava temo, ki je bila po naši vednosti redko obravnavana v dostopni znanstveni literaturi. Celovito opredeljuje zaupanje državljanov v matične obveščevalno-varnostne službe, dejavnike, ki vplivajo na to vrsto zaupanja ter predlaga model za vzpostavitev in vzdrževanje celostnega zaupanja. V skladu z izbranimi sistemskimi teorijami in njihovimi metodologijami za inovacije in uporabo inovacij smo razvili posebne smernice in priporočila za aplikacijo modela ter logistiko aplikacije. Opisana raziskava temelji na analizirani javno dostopni literaturi s področja zaupanja (na splošno in specifičnih vrst zaupanja), sistemskih teorij ter obveščevalno-varnostnih služb, hkrati pa ponuja svojo definicijo zaupanja (na splošno), celovitega zaupanja in celovitega zaupanja državljanov v matične obveščevalno-varnostne službe.
Ključne besede: obveščevalno-varnostne službe, zaupanje, zadostna in potrebna celovitost, model, logistika aplikacije
Objavljeno v DKUM: 28.07.2021; Ogledov: 1563; Prenosov: 166
 Celotno besedilo (6,95 MB) |
2. |
3. |
4. Metode protiobveščevalnega delovanja : študija arhivskega gradiva Republike SlovenijeGašper Hribar, 2013, magistrsko delo Opis: Z magistrsko nalogo želimo prikazati in obrazložiti nekatere metode protiobveščevalnega delovanja, ki se jih je posluževala Služba državne varnosti. Tako želimo želimo seznaniti javnost s protiobveščevalno dejavnostjo ter jo opozoriti na tuje obveščevalno delovanje oziroma na resnični obstoj ‘vohunstva’, ki je prisotno tudi v Sloveniji. Dokazali smo, da se metodologije, metodike in metode protiobveščevalnega delovanja, ki so bile uporabljene v bližnji preteklosti, uporablja tudi danes in da se skozi čas bistveno niso spremenile oziroma se ne spreminjajo. Analizirali smo dostopno literaturo, pri čemer smo se osredotočili predvsem na dostopno arhivsko gradivo SDV, ki je takrat delovala v Socialistični republiki Sloveniji znotraj Socialistične federativne republike Jugoslavije, na koncu pa tudi primerjali metode protiobveščevalnega delovanja nekoč in danes. Pri tem smo si pomagali z javno dostopnimi viri, ki v celoti ali vsaj delno razkrivajo metode sodobnih obveščevalno varnostnih/protiobveščevalnih služb (zakonodaja, članki, novice, uradni dokumenti ipd.). Analiza je tudi pokazala, da je zakonodaja posamezne države tista, ki določa etiko protiobveščevalnega delovanja. Na podlagi obeh potrjenih tez smo klenili, da je protiobveščevalno delovanje v določeni meri neodvisno od zakonodaje, vendar lahko nanj politika bistveno vpliva s spreminjanjem in ustvarjanjem zakonodaje.
Ključne besede: nacionalna varnost, obveščevalno-varnostni sistem, protiobveščevalna dejavnost, metode, Služba državne varnosti, SDV, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 23.10.2013; Ogledov: 1970; Prenosov: 372
Celotno besedilo (1,13 MB) |
5. |
