Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Viral respiratory infections in a nursing home : a six-month prospective study
Tina Uršič, Nina Gorišek Miksić, Lara Lusa, Franc Strle, Miroslav Petrovec, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Background: The knowledge on viral respiratory infections in nursing home (NH) residents and their caregivers is limited. The purpose of the present study was to assess and compare the incidence of acute respiratory infections (ARI) in nursing home (NH) residents and staff, to identify viruses involved in ARI and to correlate viral etiology with clinical manifestations of ARI. Methods: The prospective surveillance study was accomplished in a medium-sized NH in Slovenia (central Europe). Ninety NH residents and 42 NH staff were included. Nasopharyngeal swabs were collected from all participants at enrollment (December 5th, 2011) and at the end of the study (May 31st, 2012), and from each participant that developed ARI within this timeframe. Molecular detection of 15 respiratory viruses in nasopharyngeal swab samples was performed. Results: The weekly incidence rate of ARI in NH residents and NH staff correlated; however, it was higher in staff members than in residents (5.9 versus 3.8/1,000 person-days, P=0.03), and was 2.5 (95 % CI: 1.36-4.72) times greater in residents without dementia than in residents with dementia. Staff members typically presented with upper respiratory tract involvement, whereas in residents lower respiratory tract infections predominated. Respiratory viruses were detected in 55/100 ARI episodes. In residents, influenza A virus, respiratory syncytial virus, and human metapneumovirus were detected most commonly, whereas in NH staff rhinovirus and influenza A virus prevailed. 38/100 ARI episodes (30/56 in residents, 8/44 in staff) belonged to one of three outbreaks (caused by human metapneumovirus, influenza A virus and respiratory syncytial virus, respectively). NH residents had higher chances for virus positivity within outbreak than HN staff (OR=7.4, 95 % CI: 1.73-31.48, P<0.01). Conclusions: ARI are common among NH residents and staff, and viruses were detected in a majority of the episodes of ARI. Many ARI episodes among NH residents were outbreak cases and could be considered preventable. Trial registration The study was registered on the 1th of December 2011 at ClinicalTrials (NCT01486160).
Ključne besede: respiratory infections, nursing home, residents nursing home
Objavljeno v DKUM: 28.06.2017; Ogledov: 1210; Prenosov: 197
Celotno besedilo (688,60 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Etiologija virusnih okužb dihal pri oskrbovancih in zaposlenih v domu starejših občanov
Nina Gorišek Miksić, 2016, doktorsko delo/naloga

Opis: S staranjem prebivalstva se veča število oseb s kroničnimi obolenji, upadom mentalnih in motoričnih funkcij ter posledično potrebo po institucionaliziranem varstvu. V Sloveniji prebiva v domovih starejših občanov (DSO) okoli 5% prebivalcev. Zaradi starostnega upada imunskih zmožnosti, pridruženih obolenj in bivalnih posebnosti (bivanja večjega ranljivih števila oseb v skupnih prostorih) predstavljajo okužbe v DSO poseben problem. Okužbe dihal (AOD) so med najpogostejšimi okužbami v DSO, predstavljajo tretjino vseh okužb v DSO, povezane so z največjim številom bolnišničnih obravnav in tudi z najvišjo smrtnostjo. Vodijo lahko v trajni upad fizičnih zmogljivosti starostnikov. Četudi pogostost virusnih AOD s starostjo pada, lahko te potekajo s težjim kliničnim potekom - z znaki akutne okužbe spodnjih dihal (AOSD). Prepoznavanje AOD je lahko pri starostnikih v DSO, zaradi pogosto neznačilne klinične slike, težavno. Poznavanje virusne etiologije in incidence AOD v DSO je pomembno, saj omogoča smiselno na rtovanje ukrepov za zmanjšanje obolevnosti oskrbovancev. Bolniki in metode V 6-mesečno prospektivno raziskavo smo vključili 90 oskrbovancev DSO ter 42 zaposlenih v enem izmed DSO-jev v mariborski regiji. Opazovali smo pojav AOD v obdobju od 5.decembra 2011 do 31. maja 2012 pri oskrbovancih DSO in osebju. AOD smo definirali po McGeer-ovih kriterijih. AOD so dnevno prepoznavale naučene medicinske sestre in potrdila zdravnica ob viziti pri obolelih oskrbovancih. Pridobili smo osnovne podatke, podatke o pridruženih obolenjih ter o cepljenju proti gripi pri vseh sodelujočih v raziskavi. Ob začetku in zaključku raziskave smo vsem sodelujočim odvzeli bris nosnega dela žrela za mikrobiološke preiskave, prav tako tudi ob vsaki epizodi AOD, kjer smo zabeležili tudi klinične simptome in znake obolenja. V brisu nosnega dela žrela smo s pomočjo molekularne preiskave določili prisotnost genoma virusov gripe A in B, parainfleunce 1-3, rinovirusov, respiratomega sincicijskega virusa, človeškega metapnevmovirusa, koronavirusov, adenovirusov, človeškega bokavirusa in enterovirusov. Prav tako smo v 6 mesečnem obdobju raziskave beležili tedensko število obiskovalcev v sobah sodelujočih oskrbovancev DSO. V statistični analizi smo uporabljali naslednje metode: 6-mesečno incidenčno stopnjo AOD, akutnih okužb zgornjih dihal (AOZD) in AOSD smo podali kot število AOD (oz. AOSD in AOZD) na 1000 oskrbnih dni; kategorične spremenljivke smo primerjali s pomočjo hi-kvadrat testa ali Fisherjevega eksaktnega testa; korelacijo med spremenljivkama smo preučili s pomočjo korelacijskega koeficienta Kendall τ; s pomočjo multivariantne Poissonove analize smo preučili vpliv različnih neodvisnih spremenljivk na incidenčno stopnjo AOD pri posameznem oskrbovancu DSO. Povezanost med številom obiskovalcev pri posameznih oskrbovancih in pojavom AOD pri le-teh smo preučevali s pomočjo Poissonove regresije. Kot statistično značilne smo upoštevali rezultate, pri katerih je bil p < 0,05. Rezultati V 6-mesečnem opazovalnem obdobju je bila incidenčna stopnja AOD 3,8/1000 oskrbnih dni pri oskrbovancih in 5,9/1000 oskrbnih pri zaposlenih, razlika je statistično pomembna. Starostniki so pogosteje obolevali z AOSD (73%), kot z AOZD (27%), med tem ko so zaposleni obolevali skoraj izključno za AOZD (97%). S pomočjo multivariantne Poissonove analize smo ugotovili, da nobena od vključenih neodvisnih spremenljivk (starost, cepilni status - cepljenje proti gripi, pomičnost in pridružena kronična obolenja (sladkorna bolezen, srčno-žilna, možgansko-žilna obolenja, kronična pljučna obolenja, demenca) ne vpliva na pojav AOD pri oskrbovancih, z izjemo demence. Dementni bolniki so kar 2,5 krat redkeje obolevali z AOD. Prav tako število obiskovalcev ni vplivalo na pojav AOD pri oskrbovancih. Ugotovili smo korelacijo med tedensko incidenčno stopnjo AOD pri zaposlenih in oskrbovancih. Viruse smo dokazali pri 60,7 % epizod AOD pri oskrbovancih DSO in pri 47,7 % epizod AOD pri zaposlenih. Pri os
Ključne besede: akutna okužba dihal, dom starejših občanov, respiratorni virusi, gripa, incidenčna stopnja
Objavljeno v DKUM: 10.02.2016; Ogledov: 2792; Prenosov: 430
Celotno besedilo (3,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.

Na vrh