| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
RAZVOJ MODELA ZA NAČRTOVANJE CENTROV PREDELAVE LESA V SKLOPU GOZDNE-LESNE VERIGE
Andreja Žagar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi je obravnavana možnost načrtovanja Centrov predelave lesa (CPL) na območju Slovenije. Izdelali smo model, ki je definiran kot funkcija štirih dejavnikov, t.j. gozdnatost območja, obstoječa prometna infrastruktura oziroma bližina avtocest, bližina večjih mest in lokacija že obstoječih lesno predelovalnih podjetij, ki bi se bila pripravljena razviti v CPL. Zbrani so bili razpoložljivi podatki o gozdnatosti in prometni infrastrukturi. Izvedena je bila anketa z 41 vprašanji, ki je bila poslana desetim lesnopredelovalnim podjetjem. Na ta način smo pridobili podatke o podjetjih, o njihovi trenutni dejavnosti in ugotovili smernice podjetij za nadaljnji razvoj ter njihovo zainteresiranost, da bi se razvili v CPL. Na podlagi zbranih podatkov in na osnovi analize anket smo razvili model, s pomočjo katerega smo določili smiselnost ustanavljanja CPL ter možne lokacije teh centrov.
Ključne besede: Podnebne spremembe, Naravni materiali – les, Predelava lesa, Center predelave lesa, Modeliranje in simulacija
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 528; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (2,56 MB)

3.
Anaerobna digestija z glivami predobdelanega substrata
Janez Smerkolj, 2017, diplomsko delo

Opis: Mešanica piščančjega gnoja in žagovine je odpadek, ki nastane pri vzreji piščancev. Uporablja se kot substrat pri proizvodnji bioplina. Kompleksna lignocelulozna zgradba lesa vsebuje lignin, ki mikroorganizmom omejuje dostop do celuloze in hemiceluloze, kar se kaže z nižjo presnovo substrata pri anaerobni digestiji. V diplomski nalogi smo piščančji gnoj in žagovino predobdelali z glivami bele trohnobe, ki smo jih predhodno pustili preraščati na ječmenovi slami. Med preraščanjem gob Trametes versicolor in Pleurotus ostreatus so se v slamo izločili ektoencimi, kot so lakaza in peroksidaza. Ti encimi razgradijo kompleksno strukturo lignina in tako omogočijo mikroorganizmom dostop do celuloze. Anaerobno digestijo smo izvedli pri različnih razmerjih mešanic piščančjega gnoja z žagovino in ječmenove slame preraščene z gobami. Za kontrolo smo uporabili ječmenovo slamo, ki ni bila preraščena z glivo. Posamezen poskus smo izvajali v paru. Fermentorje smo 21 dni vzdrževali pri konstantni temperaturi, ϑ = 42 °C. Prostornino plina, ki je nastal med fermentacijo, smo merili z metodo izpodrinjene tekočine. Koncentracijo nastalega bioplina smo določali z analizo na plinskem kromatografu. Rezultati so pokazali, da se največ bioplina proizvede pri mešanici, ki je vsebovala 50 % specifično predobdelane slame. Nepreraščena slama je pri anaerobni digestiji v vseh razmerjih s piščančjim gnojem proizvedla največ bioplina v primerjavi s slamo preraščeno z gobami. Pet dnevna inkubacija mešanice piščančjega gnoja z žagovino in specifične preraščene slame oziroma navadne slame, se je izkazala za časovno najproduktivnejšo. Ugotovili smo, da vrsta mešanice piščančjega gnoja z žagovino in raznih tipov predobdelane slame, nima očitnega vpliva na koncentracijo metana in ogljikovega dioksida.
Ključne besede: anaerobna digestija, bioplin, lignin, piščančji gnoj, Pleurotus ostreatus, Trametes versicolor
Objavljeno: 19.09.2017; Ogledov: 521; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

4.
Poskusno gojenje ostrigarja na ekološki kmetiji z oceno ekonomike
Anže Mlakar, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Ostrigarji spadajo med najbolj masovno gojene gobe na svetu. Odlikujejo jih enostavno gojenje, odlične kulinarične lastnosti in prebavljivost ter za gojitelja ugodna cena, ki jo dosegajo na trgu. Na zgrajeni mikrogobarni smo naredili poskus, s katerim smo primerjali produktivnost in biološko učinkovitost dveh izolatov ostrigarja (H35 in Plo5). Rezultati raziskave kažejo, da v produktivnosti statistično značilnih razlik med izolatoma ni (povprečni pridelek 1.315 g; biološka učinkovitost 94 %). Rezultate, dobljene v poskusu, smo kot vhodne podatke uporabili pri različnih kalkulacijskih modelih (modeli 1 – 5). V modele kalkulacij skupnih stroškov smo vstavljali različne ekonomske parametre s ciljem oceniti ekonomsko upravičenost proizvodnje ostrigarjev in določiti njeno prelomno točko. Z upoštevanjem postopkov pridelave gob so se izboljšale tudi ocene analiziranih ekonomskih parametrov. Pri modelu 5 smo dosegli najboljše ocene ekonomskih parametrov (lastna cena, LC = 3,43 evrov; vrednost proizvodnje, VP = 445,45 evrov; finančni rezultat, FR = 199,04 evrov; koeficient ekonomičnosti, Ke = 1,81; prelomna točka proizvodnje, PTP = 30,8 kg), in sicer ob upoštevanju polne zasedenosti prostora, z uporabo polovične količine lastnega micelija (glede na model 1) in s spoštovanjem certificirane ekološke pridelave gob (višja cena). Simulacijski model 5 smo uporabili za oceno letnega denarnega toka (LTD), s pomočjo katerega smo ocenili tudi obdobje povratka investicije (PS = 4 mesece in 9 dni).
Ključne besede: gojenje ostrigarjev, ekonomska analiza, simulacijski modeli, biološka učinkovitost.
Objavljeno: 20.09.2017; Ogledov: 290; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1019,33 KB)

5.
Kinetika proizvodnje bioplina med anaerobno fermentacijo bioloških odpadkov, precepljenih z glivama Pleurotus ostreatus in Trametes versicolor
Ana Vozlič, 2018, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela smo izvajali anaerobno fermentacijo, pri kateri smo določali prostornino nastalega bioplina, koncentracijo metana ter določali kinetiko procesa anaerobne fermentacije. Za proizvodnjo bioplina smo kot substrat uporabili piščančji gnoj z žagovino, ki smo ga zmešali s predobdelano pšenično slamo preraščeno z micelijem gliv Pleurotus ostreatus ali pa Trametes versicolor. Za kontrolo smo uporabili nepreraščeno pšenično slamo. Mešanice so vsebovale tri različna masna razmerja (80 : 20, 60 : 40 in 50 : 50). Proces anaerobne fermentacije smo izvajali 21 d in fermentorje držali pri konstantni temperaturi (35, 40 in 45 °C). Med fermentacijo smo z metodo izpodrinjene tekočine spremljali prostornino nastalega bioplina. S plinskim kromatografom smo v bioplinu merili koncentracijo metana. Nato smo iz pridobljenih podatkov z modificiranim Gompertz-ovim ter kinetičnim modelom 1. reda izračunali kinetične parametre nastajanja CH4 in določili aktivacijsko energijo procesa. Naredili smo primerjavo ustreznosti prileganja modelov z eksperimentalnimi podatki. Proizvodnost bioplina je bila največja pri pšenični slami, ki je bila preraščena z glivo Pleurotus ostreatus pri masnem razmerju 50 : 50 in temperaturi fermentacije 45 °C. Najmanjšo prostornino bioplina smo zabeležili pri fermentaciji piščančjega gnoja in pšenične slame, preraščene z glivo Trametes versicolor, z masnim razmerjem 80 : 20 in pri temperaturi 35 °C. Ugotovili smo, da temperatura vpliva na proizvodnost bioplina, saj so vrednosti višje pri višji temperaturi. Rezultati kažejo, da je koncentracija CH4 v začetnih dneh anaerobne fermentacije hitreje naraščala pri višji temperaturi, medtem ko smo po 21 dneh pri vseh temperaturah dosegli vrednosti koncentracij CH4 med 53 in 55 %. Večje prileganje modela eksperimentalnim ter izračunanim podatkom je pokazal kinetični model 1. reda.
Ključne besede: kinetika, aktivacijska energija, koncentracija metana, anaerobna fermentacija, bioplin, piščančji gnoj, glivna predobdelava
Objavljeno: 10.10.2018; Ogledov: 291; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

6.
Proizvodnja bioplina z anaerobno digestijo bioloških odpadkov precepljenih z glivami na specifičnem substratu
Rolando Krivec, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil določiti količino proizvedenega bioplina, njegovo sestavo in na podlagi dobljenih podatkov določiti kinetiko nastajanja metana med fermentacijo bioloških odpadkov. Kot substrat pri proizvodnji bioplina smo uporabili mešanico piščančjega gnoja in žagovine, katerega smo predobdelali z glivama Trametes versicolor in Pleutorus ostreatus, ki smo ju cepili in predhodno pustili preraščati na miskantusu. Anaerobno digestijo smo izvajali pri različnih mešanicah piščančjega gnoja z žagovino in miskantusa, preraščenega z glivami. Kot kontrolo smo uporabili nepreraščen miskantus. Pred procesom anaerobne digestije smo mešanicam piščančjega gnoja in preraščenega miskantusa dodali inokulum, ter nato beležili količino in sestavo proizvedenega bioplina. Anaerobne digestije so potekale 21 d. Količino proizvedenega bioplina smo določili z metodo izpodrivanja tekočine, med tem ko smo koncentracije metana določali s plinsko kromatografijo. Poskuse smo izvajali pri treh različnih temperaturah in sicer θ = (35, 40 in 42) °C. Na podlagi dobljenih podatkov smo razbrali, da z višanjem temperature pridobimo več bioplina. Prav tako se največ bioplina proizvede pri mešanicah, ki vsebujejo 50 % piščančjega gnoja in 50 % miskantusa, predobelanega z glivo Pleutorus ostreatus. Vpliv temperature na koncentracijo metana je nabolj razviden ob pričetku reakcije, saj se z višanjem temperature veča tudi naklon krivulje. Na podlagi dobljenih podatkov smo nato določili še kinetiko proizvodnje metana med anaerobno digestijo piščančjega gnoja. Za izračune kinetičnih parametrov, vključno z aktivacijsko energijo, smo uporabili program Matlab.
Ključne besede: bioplin, miskantus, Trametes versicolor, Pleutorus ostreatus, anaerobna digestija, piščančji gnoj
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 510; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

7.
Vpliv predobdelave piščančje stelje z glivami na proizvodnjo bioplina
Maša Makovec, 2018, diplomsko delo

Opis: Stelja iz piščančjega gnoja z žagovino je agroživilski ostanek, ki se lahko uporablja kot substrat za proizvodnjo bioplina. Agroživilski ostanki vsebujejo lignocelulozo, ki je težko biološko razgradljiva. Lignin kot sestavino lignoceluloznih materialov bakterije v procesu anaerobne digestije težko razgradijo. Z odstranitvijo lignina imajo bakterije dostop do hranil, hemiceluloze in celuloze in na ta način se proces mikrobiološke razgradnje olajša. Vsebnost lignina lahko zmanjšamo z različnimi metodami predobdelave. Namen diplomske naloge je ugotoviti ali predobdelava substrata z glivami izboljša donos bioplina in hkrati ugotoviti tudi učinkovitost procesa anaerobne digestije. Izvedli smo preraščanje stelje, ki vsebuje piščančji gnoj z žagovino z dvema vrstama gliv bele trohnobe, zimsko panjevko (Flammulina velutipes) in osmojeno bjerkandero (Bjerkandera adusta). Glivno predobdelavo smo izvedli tudi pri mešanicah, kjer smo piščančjemu gnoju z žagovino dodali še pšenično slamo v razmerju 60 % piščančjega gnoja z žagovino in 40 % pšenične slame. Eksperiment smo izvedli pri treh različnih časih preraščanja, in sicer po štirih, sedmih in desetih dneh. Izkazalo se je, da glivi slabo preraščata piščančji gnoj z žagovino, zimska panjevka pa slabo prerašča tudi mešanice z dodatkom slame. Za nadaljnji proces anaerobne digestije smo tako uporabili le mešanice iz 60 % piščančjega gnoja z žagovino in 40 % pšenične slame preraščene z glivo osmojeno bjerkandero. V proces smo vključili dobro in slabo preraščene mešanice pri treh časih preraščanja. Za kontrolo smo uporabili mešanice iz 60 % starega oz. svežega piščančjega gnoja z žagovino in 40 % pšenične slame. Zanimalo nas je tudi koliko bioplina nastane iz samega inokuluma. Spremljali smo dnevni volumen bioplina, sestavo bioplina in pH fermentacijskih mešanic. Rezultati kažejo, da je optimalni čas predobdelave za proizvodnjo bioplina in metana štiri dni. Bolje preraščene mešanice dosegajo boljše rezultate v primerjavi s slabo preraščenimi mešanicami samo ob prvem času preraščanja (po štirih dneh). Največ bioplina je proizvedla slabo preraščena mešanica, ki je bila deset dni izpostavljena delovanju osmojene bjerkandere. Največjo količino metana pa je proizvedla bolje preraščena mešanica, ki smo jo preraščali štiri dni. Ugotovili smo, da daje star piščančji gnoj večji donos bioplina in metana v primerjavi s svežim piščančjim gnojem.
Ključne besede: predobdelava, biološka predobdelava, glive bele trohnobe, lignoceluloza, anaerobna digestija, proizvodnja bioplina
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 319; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

8.
Biološka predobdelava lignoceluloznih materialov z glivami bele trohnobe
Jasna Cizl, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je bil izvesti predobdelavo piščančjega gnoja z nastiljem, ki je iz mešanice slame in žagovine. Za izboljšanje razmerja C/N smo mešanici piščančjega gnoja z nastiljem dodali še slamo v razmerjih 80:20 in 60:40 (razen mešanice 100:0, ki je brez dodane slame). Predobdelavo smo izvedli z dvema glivama bele trohnobe in sicer z osmojeno bjerkandero (Bjerkándera adústa (BJA)) in z zimsko panjevko (Flammulina velutipes (FL)) ter preko produktov razgradnje spremljali proces glivne predobdelave. Tekom raziskave smo merili količino sproščenega CO₂ v različnih z glivo predobdelanih mešanicah pri različnih časih predobdelave in različnih razmerjih gnoja in slame. Pri dobro preraščenih mešanicah smo spremljali tudi deleže lignina, ogljikovih hidratov ter ekstrahiranega materiala. Ker je v literaturi navedeno, da glive razgradijo lignocelulozo v monosaharide glukozo, ksilozo, manozo, galaktozo, ramnozo in arabinozo, smo ugotavljali še prisotnost monosaharidov. To smo ugotavljali za preraščen nehidroliziran in hidroliziran material z glivo BJA. Za spremljanje količine sproščenega CO₂ in porabljenega kisika smo uporabili CO₂ in O₂ senzorja in plinski kromatograf. Ugotovili smo, da se CO₂ sprošča, vendar je bilo preraščanje gliv neenakomerno, zato je bilo neenakomeeno tudi sproščanje CO₂. Več CO₂ se sprošča pri glivi BJA, ki je tudi bolje preraščala material. Najboljša preraščenost substratov je bila pri mešanici z razmerjem 60:40. Glivi sta preraščali tudi mešanice brez dodatka slame (mešanica 100:0), vendar precej slabše. Količina lignina se zmanjšuje s časom preraščanja, ker glive razkrajajo lignin, delež ogljikovih hidratov pa se povečuje. Z metodo GC-MS nismo uspeli dokazati, da bi glive razgradile lignocelulozo v monosaharide oz. je bila prisotnost monosaharidov pod mejo zaznave za analizo s tako metodo.
Ključne besede: lignocelulozni material, predobdelava, glive bele trohnobe, proizvodnja CO₂, monosaharidi, količina lignina
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 219; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (3,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici