1. Izbira habitata evropskega bobra Castor fiber (Rodentia: Castoridae) na Goričkem (severovzhodna Slovenija)Laura Kološa, Franc Janžekovič, Tina Klenovšek, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Evropski bober je v Sloveniji in večjem delu Evrope v začetku 20. stoletja veljal za izumrlo vrsto. Ob koncu 20. stoletja se je po številnih reintrodukcijah in uveljavitvi ohranitvenih ukrepov ponovno razširil. V Sloveniji se je vnovič naselil leta 1998, na Goričkem leta 2016. V zimi 2021/22 smo na Goričkem popisali šest vodnih teles, na katerih je bilo med letoma 2016 in 2020 potrjeno pojavljanje te vrste. Namen popisa je bil ugotoviti značilnosti bobrovega habitata na Goričkem glede na ključne okoljske dejavnike, ki mu omogočajo preživetje. Zaradi zgodnje faze naselitve smo domnevali, da je bober za svoj teritorij izbral optimalne habitate. Na izbranih odsekih vodnih teles smo popisali 82 ploskev. Aktivnost bobra je bila potrjena na 71 % ploskev s stoječo in 26 % ploskev s tekočo vodo. Najpogostejši tip kopenskega habitata so bile njive. Gozd je pokrival le 18 % ploskev. Bober je bil najpogosteje zabeležen prav na ploskvah z gozdom (73 %). Brežine vodnih teles so bile v glavnem zelo strme (> 60°). Sledovi bobra so bili najpogosteje najdeni na brežinah z višino do vključno 1 m, naklonom 30°–60° in povprečno 500 m oddaljenostjo od naselij. Vodotoki, ki jih je na Goričkem naselil bober, so razmeroma ozki in plitki, a jih bober kljub temu naseljuje. Najpomembnejši okoljski dejavnik za bobre je razpoložljivost ustrezne lesne vegetacije, s katero se hrani predvsem jeseni in pozimi. Poznavanje značilnosti in izbire habitata je pomembno za varstveno upravljanje in monitoring bobra na Goričkem in v Sloveniji.
Ključne besede: Castor fiber, evropski bober, ekološke spremenljivke
Objavljeno v DKUM: 06.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (4,64 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Protura (Arthropoda: Hexapoda) in Slovenian cavesLoris Galli, Franc Janžekovič, Peter Kozel, Tone Novak, 2021, izvirni znanstveni članek Ključne besede: adaptations, cave fauna, microarthropods, microhabitats, subterranean ecosystem
Objavljeno v DKUM: 14.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,66 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Size and shape variability of the wing in burnet moth, Zygaena ephialtes (L., 1767) (Lepidoptera: Zygaenidae)Tina Klenovšek, Predrag Jakšić, Franc Janžekovič, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: The burnet moth, Zygaena ephialtes (L., 1767) (Lepidoptera: Zygaenidae) is a distinctly polymorphic species of moth appearing in several color morphotypes. This study examined whether the variability of the Z. ephialtes forewing could be explained by geometric morphometric methods. The analysis included 70 male specimens from five localities in Montenegro (Plužine, Tepca, Dobrilovina, Gusinje and Rugovska Gorge), and one locality in North Macedonia (Kožuf Mountain) belonging to the subspecies Zygaena ephialtes pannonica Holik, 1937 and Zygaena ephialtes istoki Silbernagel, 1944, respectively, collected between 1981 to 2018. The forewing outline and the aposematic color pattern formed by five spots were analyzed separately. Neither forewing size nor forewing spots pattern size exhibited interpopulation heterogeneity. Size variation of the basal spot was independent from the rest. Considering the forewing outline shape, the apical portion was the most variable and different among populations. Two morphological groups were recognized: a group with a narrower pointed forewing (samples: Kožuf Mountain, Rugovska Gorge and Tepca), and a group with a wider forewing with a blunt apex (Plužine, Gusinje). Neither the outline or the spots pattern of the forewing supported the distinction between the subspecies Z. e. pannonica and Z. e. istoki.
Ključne besede: aposematic coloration, Balkan Peninsula, geographical variability, geometric morphometrics, wing pattern
Objavljeno v DKUM: 04.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (601,01 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Vpliv podnebnih sprememb in gozdarskih aktivnosti na številčnost malega skovika Glaucidium passerinum na območju Pohorja : Magistrsko deloMilica Nikolić, 2024, magistrsko delo Opis: Slovenija je gozdnata dežela, saj gozdovi poraščajo dobro polovico države, hkrati pa jo odlikuje nadvse pestra narava. Gozdovi izstopajo po visoki biodiverziteti, pri čemer so ptice med bolj opaznimi skupinami živali – z njimi se srečujemo na vsakem koraku. V raziskavi sem leta 2024 popisovala prisotnost najmanjše evropske sove, malega skovika (Glaucidium passerinum), na območju zavarovanega območja (SPA - special protection area) Pohorje. Vrsta je na seznamu Dodatka 1 Direktive o pticah in je opredeljena kot kvalifikacijska vrsta za SPA Pohorje (SI5000006). V raziskavi sem ugotavljala vpliv podnebnih sprememb in gozdarskih aktivnosti na prisotnost malega skovika v gozdovih Pohorja. Poleg tega sem svoje podatke popisa primerjala s podatki iz leta 2015. Na več lokacijah sem v popoldanskem času predvajala posnetek oglašanja malega skovika in beležila njegov odziv. Prav tako sem merila temperaturo v času popisa in prisotnost starega drevja. Povprečna temperatura v paritvenem obdobju spomladi se je v primerjavi z letom 2015 zvišala za 1,77 °C. Popisne točke sem izbirala večinoma v smrekovo-bukovem gozdu in na gozdnem robu. Stari listavci, ki so primeren habitat za gnezdenje malega skovika, so prevladovali na okoli 50 % popisnega območja. Število malega skovika se v primerjavi z letom 2015 ni bistveno spremenilo. Ugotovila sem, da višje temperature v letu 2024 niso pomembno vplivale na prisotnost vrste, hkrati pa je gozd v veliki meri dobro ohranjen in primeren habitat za malega skovika.
Ključne besede: razširjenost, sova, populacijska variabilnost, klimatske spremembe, starejši gozdni sestoji, odmrlo drevje, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,21 MB) |
5. Environmental factors influencing the distribution of habitat types in the highlands of the Kamnik - Savinja AlpsSonja Škornik, Igor Paušič, Tone Novak, Franc Janžekovič, Danijel Ivajnšič, Mihaela Tostovršnik, Peter Kozel, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: In this work, we investigated the relationship between habitat types (HTs) and selected environmental factors in the highlands at altitudes of 1800–2558 m in the Kamnik-Savinja (KS) Alps in Slovenia. For 275 sampling sites, we identified seven HTs in their typical form and 11 ecotones, and provided field and modelled data for 14 environmental factors. HTs-environment relationships were analysed using multivariate ordination methods. In addition, binomial generalised linear mixed models were applied to reveal the influence of environmental factors on the occurrence of most frequent HTs in the study area [Outer Alpine Pinus mugo scrub (EUNIS code F2.4/Natura 2000 code 4070*), Southern rusty sedge grasslands (E4.413/6170), Cushion sedge carpets (E4.433/6170) and Fine calcareous screes (H2.43/8120)]. Results showed that certain modelled data (e.g. average annual air temperature) combined with field measurements (e.g. inclination, soil surface and soil moisture) can be effective predictors of most representative HTs in the study area, and thus useful for further refining of monitoring. Our study contributes to the knowledge and understanding of the relationships between environmental conditions and the occurrence of highland HTs in KS Alps, which probably concerns a great part of the Alpine highlands. Such knowledge is essential for assessing credible long-term conservation planning.
Ključne besede: Alpine habitat types, multivariate analysis, Pinus mugo, alpine and subalpine calcareous grasslands, Natura 2000, Slovenia
Objavljeno v DKUM: 10.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,18 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Ontološki status bioloških vrst kot naravnih vrst in problem križanja kategorij : doktorska disertacijaUrška Martinc, 2024, doktorska disertacija Opis: V disertaciji predstavimo enega od osrednjih problemov v filozofiji biologije, in sicer
problem bioloških vrst kot naravnih vrst. Čeprav v začetku predstavimo uveljavljene
definicije naravnih vrst, se v nadaljnji analizi izkaže, da je definiranje problematično, in sicer
zaradi preozkega okvira definiranja. To se predvsem pokaže pri dokazovanju bioloških vrst
kot naravnih vrst in pri dokazovanju družbenih vrst kot naravnih vrst. Na začetku v disertaciji
obravnavamo in analiziramo tradicionalne poglede ter stališča, v nadaljevanju analiziramo
tudi modernejše. Skozi analiziranje ontološkega statusa bioloških vrst kot naravnih vrst
dokazujemo naravnost izbranih vrst, kar predstavimo tudi v nadaljevanju pri problematiki
družbenih vrst. V disertaciji predstavimo tudi problematiko presečnosti kategorij in s tem
izpodbijamo določene trditve, ki zagovarjajo nenaravnost vrst s presečnimi kategorijami. S
pomočjo opredelitve problema presečnosti v disertaciji predstavimo in analiziramo trditve,
da so biološke in družbene vrste lahko naravne vrste, in zagovarjamo trditev, da je to možno
navkljub presečnosti kategorij teh vrst.
Rešitev problematike ontološkega statusa naravnosti bioloških in družbenih vrst
predstavimo z zagovorom trditev, ki utemeljujejo definiranje osrednjih pojmov in iskanje
bistvenih značilnosti ter robnih pogojev glede na področja analiziranja.
Ključne besede: naravne vrste, biološke vrste, presečnost kategorij, ontološki status, esencializem, družbene vrste.
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 36
Celotno besedilo (2,09 MB) |
7. Osamitev in karakterizacija bakterije clostridioides difficile iz vzorcev komposta in iztrebkov malih sesalcev : magistrsko delo študijskega programa 2. stopnjeKlemen Tršinar, 2024, magistrsko delo Opis: Clostridioides difficile je Gram pozitivna, striktno anaerobna bakterija, ki tvori zelo odporne spore, in velja za eno najpomembnejših človeških črevesnih patogenih bakterij. Čeprav so najbolj raziskan rezervoar bakterije bolnišnična okolja, se v zadnjem času zaradi pogostejših okužb izven bolnišnic pojavlja več raziskav o okoljskih rezervoarjih. Spore, ki jih tvori bakterija, so odporne na različne kemične in fizikalne dejavnike ter se lahko prenašajo med različnimi okolji. Prisotne so v prsti, vodi, domačih kompostnikih, rečnih sedimentih, našli so jih na površinah v gospodinjstvih, podplatih obuval in šapah domačih živali. V okviru magistrske naloge smo preverili pogostost in raznolikost PCR-ribotipov v vzorcih komposta in iztrebkih malih sesalcev. Okrog vsakega od treh kompostnikov smo nastavili 6-8 živolovnih pasti za male sesalce. Vzporedno z ulovljenimi malimi sesalci smo vzorčili kompostnike na treh vzorčnih mestih. Skupno smo tako zbrali 9 vzorcev komposta in 16 vzorcev iztrebkov malih sesalcev. Male sesalce smo determinirali do vrste in jih izpustili nazaj v okolje. Za nadaljnjo analizo smo uporabili le njihove iztrebke. Na bakterijo C. difficile je bilo pozitivnih vseh 9 vzorcev komposta in 2 vzorca iztrebkov malih sesalcev, kar je predstavljalo 12,5 % vseh vzorcev malih sesalcev. Skupno smo osamili 103 izolata, 91 iz vzorcev komposta in 12 iz vzorcev iztrebkov malih sesalcev. Izolate smo razvrstili v 10 različnih PCR-ribotipov. Toksigen je bil samo en PCR-ribotip, in sicer 014/020, ki je pripadal toksinotipu 0. Iz iztrebkov smo osamili dva različna PCR-ribotipa. PCR-ribotip SLO 308 smo izolirali tako iz iztrebka malega sesalca kot iz vzorca komposta na isti lokaciji, kar nakazuje na možen prenos C. difficile med malimi sesalci in kompostom.
Ključne besede: Clostridioides difficile, osamitev, mali sesalci, kompost, Eno zdravje, molekularna karakterizacija, PCR-ribotipizacija, toksinotipizacija
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 34
Celotno besedilo (4,31 MB) |
8. Črešnja pri Bistri, novoodkrito kolišče na Ljubljanskem barjuAnton Velušček, Katarina Čufar, Metka Culiberg, Borut Toškan, Janez Dirjec, Vesna Malez, Franc Janžekovič, Marijan Govedič, 2004, izvirni znanstveni članek Opis: Predstavljamo rezultate interdisciplinarnih raziskav na
novoodkriti koliščarski naselbini Črešnja pri Bistri na Ljubljanskem barju, ki jo okvirno datiramo v 36. stoletje pr. Kr. V prispevku obravnavamo stratigrafijo, arheološke najdbe, dendrokronološke raziskave, raziskave makroskopskih rastlinskih ostankov, ostanke sesalske makrofavne, ptičev in rib.
Ključne besede: Bistra (Vrhnika), Ljubljansko barje, kolišča, bakrena doba, datiranje, dendrokronologija, rastlinski ostanki, živalski ostanki, ptice, ribe, arheologija, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 18.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 6
 Povezava na celotno besedilo |
9. Contribution to the knowledge of Neuropterida (Raphidioptera, Neuroptera) of Serbia collected in the period 2015-2016Dušan Devetak, Predrag Jakšić, Ana Nahirnić, Franc Janžekovič, Tina Klenovšek, Jan Podlesnik, Vesna Klokočovnik, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: As a result of field studies in 2015-2016 in Serbia, mainly during two field collecting trips, four species of Raphidioptera and 65 species of Neuroptera were collected. The following species are reported from Serbia for the first time: Ornatoraphidia flavilabris (A. Costa, 1855), Phaeostigma pilicollis (Stein, 1863), Nothochrysa fulviceps (Stephens, 1836), Nineta pallida (Schneider, 1846), Apertochrysa ventralis (Curtis, 1834), Chrysoperla mediterranea (Hölzel, 1972), Hemerobius nitidulus Fabricius, 1777, Coniopteryx tineiformis Curtis, 1834 and Mantispilla perla (Pallas, 1772).
Ključne besede: lacewings, faunistics, Balkan peninsula
Objavljeno v DKUM: 15.04.2024; Ogledov: 194; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,70 MB) |
10. Vrstna, funkcionalna in filogenetska pestrost plena treh vrst sovNuša Vinko, 2024, magistrsko delo Opis: Prehrana sov je pogost predmet raziskav, saj poleg podatkov o vrstah, ki jih plenijo, pridobimo tudi podatke o plenilskem vedenju in specializiranosti plenilca ter podatke o lokalni favni malih sesalcev. Z metodo analize izbljuvkov, pridobljenih podatkov s pomočjo metaanalize in statistične analize vzorcev sem v nalogi raziskala vrstno, funkcionalno in filogenetsko pestrost plena in posledično prehrano pegaste sove, Tyto alba, lesne sove, Strix aluco, in male uharice, Asio otus, na območju severovzhodne Slovenije. Rezultati cenilk vrstne pestrosti razkrivajo, da pegasta sova izkazuje najvišjo vrstno pestrost, tesno ji sledi lesna sova, mala uharica pa izkazuje najnižjo raznolikost vrst. Pegasta sova ima prav tako največjo funkcionalno pestrost, pri čemer ima lesna sova nekoliko nižje, a še vedno znatno visoke vrednosti. Filogenetska pestrost je najvišja pri lesni sovi, sledi pegasta sova in nato mala uharica. Te ugotovitve kažejo na različne ekološke strategije in različnost prehrane obravnavanih sov. Pegasta sova deluje kot generalist in izkorišča raznolik nabor plena. Lesna sova ima uravnotežen pristop in pleni vrste raznolikih evolucijskih linij. Mala uharica izkazuje najbolj specializirane prehranjevalne navade z najnižjimi vrednostmi na vseh obravnavnih nivojih. Ugotovitve zagotavljajo vpogled v diferenciacijo in delitev ekoloških niš ter plena med preučevanimi vrstami sov, s poudarkom na pomembnosti upoštevanja več vidikov pestrosti za celovite ekološke ocene.
Ključne besede: prehrana sove, vrstna pestrost, funkcionalna pestrost, filogenetska pestrost, analiza izbljuvkov, metaanaliza
Objavljeno v DKUM: 10.04.2024; Ogledov: 352; Prenosov: 39
Celotno besedilo (1,93 MB) |
