1. Eyespot variation in the meadow brown butterfly, Maniola jurtina (Insecta: Lepidoptera) in diverse climatic conditionsTina Klenovšek, Predrag Jakšić, Franc Janžekovič, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Eyespots are functionally complex and highly variable elements of butterfly wing patterns. The Meadow Brown, Maniola jurtina, is a classic model species studied for variation in eyespots as an index of evolutionary divergence and adaptation. However, the role of fine-scale ecogeographic conditions on eyespot variation remains poorly understood. In this study, we examined hindwing eyespot number, distribution, and combination patterns in male M. jurtina across climatically and topographically diverse north-western Balkans. Compared to the species average, males in this region displayed greater spottiness and phenotypic diversity. While the typical two-spot phenotype was dominant and stable, in some populations, three-spotted and even four-spotted males occurred at similar frequencies. Rare six-spotted individuals were recorded only at mountain localities above 1200 m. Geographic and climatic factors together influenced this variation: higher altitudes and cooler, thermally stable environments promoted increased eyespot number and greater phenotypic plasticity than warmer, more variable environments. This pattern contrasts with large-scale latitudinal trends previously described for the species, emphasizing the importance of local climatic heterogeneity. Our findings suggest the north-western Balkans as a possible transitional zone where environmental complexity promotes elevated eyespot variability, contributing to the understanding of adaptive morphological plasticity in M. jurtina.
Ključne besede: altitudinal variation, climatic gradients, morphological diversity, phenotypic plasticity, polymorphism, wing pattern variation
Objavljeno v DKUM: 01.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (2,46 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. High prevalence and clonality of Clostridioides difficile isolates from cryptic clades in household composters and small mammalsKlemen Tršinar, Sabina Mlakar, Franc Janžekovič, Maja Rupnik, Sandra Janežič, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Objective: We aimed to investigate the prevalence, genotypic diversity, and clonality of Clostridioides difficile strains from household composters and faeces of small mammals captured nearby. Methods: Compost piles from three locations were sampled, with three compost samples collected from each bin. Additionally, 5-6 small mammals were trapped around each compost pile. C. difficile was isolated from faecal and compost samples and characterized with PCR ribotyping, toxinotyping, and genome sequencing. Results: C. difficile was detected in all nine compost samples, while only two (12.5 %) of 16 small mammal faecal samples tested positive. Ten PCR ribotypes (RTs) were identified, with only one, RT014/020, being toxigenic. The remaining nine RTs belonged to two cryptic clades, C-II and C-III. Some of the isolates from cryptic clades i.e. RT SLO 308 carried a divergent tcdA gene and yielded weakly positive results with C. diff Quik Chek Complete immunoassay. Clonal C. difficile isolates of RT SLO 308 were found at the same site in both a compost sample and a small mammal, suggesting potential transmission. Clonality was also observed among isolates from different compost samples within a single pile. Conclusions: While our study could not establish the exact direction of C. difficile transmission between compost and mice, it highlights the role of small mammals within the One Health framework of C. difficile transmission pathways.
Ključne besede: Clostridioides difficile, bacteria, prevalence, household composters, small mammals
Objavljeno v DKUM: 10.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,90 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. The genome sequence of the European Snow Vole, Chionomys nivalis (Martins, 1842)Franc Janžekovič, Boris Kryštufek, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: We present a genome assembly from a male specimen of Chionomys nivalis (European Snow Vole; Chordata; Mammalia; Rodentia; Cricetidae). The genome sequence has a total length of 2,393.39 megabases. Most of the assembly (98.05%) is scaffolded into 28 chromosomal pseudomolecules, including the X and Y sex chromosomes. The mitochondrial genome has also been assembled and is 16.29 kilobases in length.
Ključne besede: Chionomys nivalis, European snow vole, genome sequence, chromosomal, Rodentia
Objavljeno v DKUM: 21.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (3,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Izbira habitata evropskega bobra Castor fiber (Rodentia: Castoridae) na Goričkem (severovzhodna Slovenija)Laura Kološa, Franc Janžekovič, Tina Klenovšek, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Evropski bober je v Sloveniji in večjem delu Evrope v začetku 20. stoletja veljal za izumrlo vrsto. Ob koncu 20. stoletja se je po številnih reintrodukcijah in uveljavitvi ohranitvenih ukrepov ponovno razširil. V Sloveniji se je vnovič naselil leta 1998, na Goričkem leta 2016. V zimi 2021/22 smo na Goričkem popisali šest vodnih teles, na katerih je bilo med letoma 2016 in 2020 potrjeno pojavljanje te vrste. Namen popisa je bil ugotoviti značilnosti bobrovega habitata na Goričkem glede na ključne okoljske dejavnike, ki mu omogočajo preživetje. Zaradi zgodnje faze naselitve smo domnevali, da je bober za svoj teritorij izbral optimalne habitate. Na izbranih odsekih vodnih teles smo popisali 82 ploskev. Aktivnost bobra je bila potrjena na 71 % ploskev s stoječo in 26 % ploskev s tekočo vodo. Najpogostejši tip kopenskega habitata so bile njive. Gozd je pokrival le 18 % ploskev. Bober je bil najpogosteje zabeležen prav na ploskvah z gozdom (73 %). Brežine vodnih teles so bile v glavnem zelo strme (> 60°). Sledovi bobra so bili najpogosteje najdeni na brežinah z višino do vključno 1 m, naklonom 30°–60° in povprečno 500 m oddaljenostjo od naselij. Vodotoki, ki jih je na Goričkem naselil bober, so razmeroma ozki in plitki, a jih bober kljub temu naseljuje. Najpomembnejši okoljski dejavnik za bobre je razpoložljivost ustrezne lesne vegetacije, s katero se hrani predvsem jeseni in pozimi. Poznavanje značilnosti in izbire habitata je pomembno za varstveno upravljanje in monitoring bobra na Goričkem in v Sloveniji.
Ključne besede: Castor fiber, evropski bober, ekološke spremenljivke
Objavljeno v DKUM: 06.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (4,64 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Protura (Arthropoda: Hexapoda) in Slovenian cavesLoris Galli, Franc Janžekovič, Peter Kozel, Tone Novak, 2021, izvirni znanstveni članek Ključne besede: adaptations, cave fauna, microarthropods, microhabitats, subterranean ecosystem
Objavljeno v DKUM: 14.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,66 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Size and shape variability of the wing in burnet moth, Zygaena ephialtes (L., 1767) (Lepidoptera: Zygaenidae)Tina Klenovšek, Predrag Jakšić, Franc Janžekovič, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: The burnet moth, Zygaena ephialtes (L., 1767) (Lepidoptera: Zygaenidae) is a distinctly polymorphic species of moth appearing in several color morphotypes. This study examined whether the variability of the Z. ephialtes forewing could be explained by geometric morphometric methods. The analysis included 70 male specimens from five localities in Montenegro (Plužine, Tepca, Dobrilovina, Gusinje and Rugovska Gorge), and one locality in North Macedonia (Kožuf Mountain) belonging to the subspecies Zygaena ephialtes pannonica Holik, 1937 and Zygaena ephialtes istoki Silbernagel, 1944, respectively, collected between 1981 to 2018. The forewing outline and the aposematic color pattern formed by five spots were analyzed separately. Neither forewing size nor forewing spots pattern size exhibited interpopulation heterogeneity. Size variation of the basal spot was independent from the rest. Considering the forewing outline shape, the apical portion was the most variable and different among populations. Two morphological groups were recognized: a group with a narrower pointed forewing (samples: Kožuf Mountain, Rugovska Gorge and Tepca), and a group with a wider forewing with a blunt apex (Plužine, Gusinje). Neither the outline or the spots pattern of the forewing supported the distinction between the subspecies Z. e. pannonica and Z. e. istoki.
Ključne besede: aposematic coloration, Balkan Peninsula, geographical variability, geometric morphometrics, wing pattern
Objavljeno v DKUM: 04.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (601,01 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Vpliv podnebnih sprememb in gozdarskih aktivnosti na številčnost malega skovika Glaucidium passerinum na območju Pohorja : Magistrsko deloMilica Nikolić, 2024, magistrsko delo Opis: Slovenija je gozdnata dežela, saj gozdovi poraščajo dobro polovico države, hkrati pa jo odlikuje nadvse pestra narava. Gozdovi izstopajo po visoki biodiverziteti, pri čemer so ptice med bolj opaznimi skupinami živali – z njimi se srečujemo na vsakem koraku. V raziskavi sem leta 2024 popisovala prisotnost najmanjše evropske sove, malega skovika (Glaucidium passerinum), na območju zavarovanega območja (SPA - special protection area) Pohorje. Vrsta je na seznamu Dodatka 1 Direktive o pticah in je opredeljena kot kvalifikacijska vrsta za SPA Pohorje (SI5000006). V raziskavi sem ugotavljala vpliv podnebnih sprememb in gozdarskih aktivnosti na prisotnost malega skovika v gozdovih Pohorja. Poleg tega sem svoje podatke popisa primerjala s podatki iz leta 2015. Na več lokacijah sem v popoldanskem času predvajala posnetek oglašanja malega skovika in beležila njegov odziv. Prav tako sem merila temperaturo v času popisa in prisotnost starega drevja. Povprečna temperatura v paritvenem obdobju spomladi se je v primerjavi z letom 2015 zvišala za 1,77 °C. Popisne točke sem izbirala večinoma v smrekovo-bukovem gozdu in na gozdnem robu. Stari listavci, ki so primeren habitat za gnezdenje malega skovika, so prevladovali na okoli 50 % popisnega območja. Število malega skovika se v primerjavi z letom 2015 ni bistveno spremenilo. Ugotovila sem, da višje temperature v letu 2024 niso pomembno vplivale na prisotnost vrste, hkrati pa je gozd v veliki meri dobro ohranjen in primeren habitat za malega skovika.
Ključne besede: razširjenost, sova, populacijska variabilnost, klimatske spremembe, starejši gozdni sestoji, odmrlo drevje, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,21 MB) |
8. Environmental factors influencing the distribution of habitat types in the highlands of the Kamnik - Savinja AlpsSonja Škornik, Igor Paušič, Tone Novak, Franc Janžekovič, Danijel Ivajnšič, Mihaela Tostovršnik, Peter Kozel, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: In this work, we investigated the relationship between habitat types (HTs) and selected environmental factors in the highlands at altitudes of 1800–2558 m in the Kamnik-Savinja (KS) Alps in Slovenia. For 275 sampling sites, we identified seven HTs in their typical form and 11 ecotones, and provided field and modelled data for 14 environmental factors. HTs-environment relationships were analysed using multivariate ordination methods. In addition, binomial generalised linear mixed models were applied to reveal the influence of environmental factors on the occurrence of most frequent HTs in the study area [Outer Alpine Pinus mugo scrub (EUNIS code F2.4/Natura 2000 code 4070*), Southern rusty sedge grasslands (E4.413/6170), Cushion sedge carpets (E4.433/6170) and Fine calcareous screes (H2.43/8120)]. Results showed that certain modelled data (e.g. average annual air temperature) combined with field measurements (e.g. inclination, soil surface and soil moisture) can be effective predictors of most representative HTs in the study area, and thus useful for further refining of monitoring. Our study contributes to the knowledge and understanding of the relationships between environmental conditions and the occurrence of highland HTs in KS Alps, which probably concerns a great part of the Alpine highlands. Such knowledge is essential for assessing credible long-term conservation planning.
Ključne besede: Alpine habitat types, multivariate analysis, Pinus mugo, alpine and subalpine calcareous grasslands, Natura 2000, Slovenia
Objavljeno v DKUM: 10.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (2,18 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Ontološki status bioloških vrst kot naravnih vrst in problem križanja kategorij : doktorska disertacijaUrška Martinc, 2024, doktorska disertacija Opis: V disertaciji predstavimo enega od osrednjih problemov v filozofiji biologije, in sicer
problem bioloških vrst kot naravnih vrst. Čeprav v začetku predstavimo uveljavljene
definicije naravnih vrst, se v nadaljnji analizi izkaže, da je definiranje problematično, in sicer
zaradi preozkega okvira definiranja. To se predvsem pokaže pri dokazovanju bioloških vrst
kot naravnih vrst in pri dokazovanju družbenih vrst kot naravnih vrst. Na začetku v disertaciji
obravnavamo in analiziramo tradicionalne poglede ter stališča, v nadaljevanju analiziramo
tudi modernejše. Skozi analiziranje ontološkega statusa bioloških vrst kot naravnih vrst
dokazujemo naravnost izbranih vrst, kar predstavimo tudi v nadaljevanju pri problematiki
družbenih vrst. V disertaciji predstavimo tudi problematiko presečnosti kategorij in s tem
izpodbijamo določene trditve, ki zagovarjajo nenaravnost vrst s presečnimi kategorijami. S
pomočjo opredelitve problema presečnosti v disertaciji predstavimo in analiziramo trditve,
da so biološke in družbene vrste lahko naravne vrste, in zagovarjamo trditev, da je to možno
navkljub presečnosti kategorij teh vrst.
Rešitev problematike ontološkega statusa naravnosti bioloških in družbenih vrst
predstavimo z zagovorom trditev, ki utemeljujejo definiranje osrednjih pojmov in iskanje
bistvenih značilnosti ter robnih pogojev glede na področja analiziranja.
Ključne besede: naravne vrste, biološke vrste, presečnost kategorij, ontološki status, esencializem, družbene vrste.
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 59
Celotno besedilo (2,09 MB) |
10. Osamitev in karakterizacija bakterije clostridioides difficile iz vzorcev komposta in iztrebkov malih sesalcev : magistrsko delo študijskega programa 2. stopnjeKlemen Tršinar, 2024, magistrsko delo Opis: Clostridioides difficile je Gram pozitivna, striktno anaerobna bakterija, ki tvori zelo odporne spore, in velja za eno najpomembnejših človeških črevesnih patogenih bakterij. Čeprav so najbolj raziskan rezervoar bakterije bolnišnična okolja, se v zadnjem času zaradi pogostejših okužb izven bolnišnic pojavlja več raziskav o okoljskih rezervoarjih. Spore, ki jih tvori bakterija, so odporne na različne kemične in fizikalne dejavnike ter se lahko prenašajo med različnimi okolji. Prisotne so v prsti, vodi, domačih kompostnikih, rečnih sedimentih, našli so jih na površinah v gospodinjstvih, podplatih obuval in šapah domačih živali. V okviru magistrske naloge smo preverili pogostost in raznolikost PCR-ribotipov v vzorcih komposta in iztrebkih malih sesalcev. Okrog vsakega od treh kompostnikov smo nastavili 6-8 živolovnih pasti za male sesalce. Vzporedno z ulovljenimi malimi sesalci smo vzorčili kompostnike na treh vzorčnih mestih. Skupno smo tako zbrali 9 vzorcev komposta in 16 vzorcev iztrebkov malih sesalcev. Male sesalce smo determinirali do vrste in jih izpustili nazaj v okolje. Za nadaljnjo analizo smo uporabili le njihove iztrebke. Na bakterijo C. difficile je bilo pozitivnih vseh 9 vzorcev komposta in 2 vzorca iztrebkov malih sesalcev, kar je predstavljalo 12,5 % vseh vzorcev malih sesalcev. Skupno smo osamili 103 izolata, 91 iz vzorcev komposta in 12 iz vzorcev iztrebkov malih sesalcev. Izolate smo razvrstili v 10 različnih PCR-ribotipov. Toksigen je bil samo en PCR-ribotip, in sicer 014/020, ki je pripadal toksinotipu 0. Iz iztrebkov smo osamili dva različna PCR-ribotipa. PCR-ribotip SLO 308 smo izolirali tako iz iztrebka malega sesalca kot iz vzorca komposta na isti lokaciji, kar nakazuje na možen prenos C. difficile med malimi sesalci in kompostom.
Ključne besede: Clostridioides difficile, osamitev, mali sesalci, kompost, Eno zdravje, molekularna karakterizacija, PCR-ribotipizacija, toksinotipizacija
Objavljeno v DKUM: 24.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 44
Celotno besedilo (4,31 MB) |
