71. |
72. |
73. Konstrukcijski materiali : učbenikIvan Anžel, Mihael Brunčko, 2022, učbenik za višje in visoke šole Opis: Učbenik je kot osnovna literatura namenjen študentom 1. stopnje študijskih programov Strojništvo, Gospodarsko inženirstvo in Mehatronika. Učbenik sestavljajo tri samostojna poglavja, ki kot celota prinašajo znanja s področja materialov in tehnologij in so potrebna pri razvoju, raziskavah in uporabi materialov na področju strojništva, elektrotehnike, avtomatike, energetike ... Prvo poglavje obravnava značilne skupine konstrukcijskih materialov in njihovo zgradbo. Opisani so osnovni pojmi in predstave o materialih, ki so potrebne za razumevanje njihovih lastnosti. V drugem poglavju so obravnavane ključne lastnosti konstrukcijskih materialov, ki omogočajo uspešno izbiro materialov za določeno aplikacijo. Tretje poglavje vsebuje izbrane primere konstrukcijskih materialov. Opisuje posebna jekla za uporabo v strojništvu, lahke zlitine, konstrukcijsko keramiko, keramična stekla in polimerne materiale.
Ključne besede: konstrukcijski materiali, posebna jekla, lahke zlitine, inženirska keramika in stekla, polimerni materiali
Objavljeno v DKUM: 23.02.2022; Ogledov: 1528; Prenosov: 315
 Celotno besedilo (25,86 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
74. Energetska elektronika : laboratorijske vajeFranc Mihalič, Alenka Hren, 2022, drugo učno gradivo Opis: Pričujoče gradivo vsebuje navodila za laboratorijske vaje pri predmetu Energetska elektronika za študente prvega letnika magistrskega študijskega programa Elektrotehnika, smer Avtomatika in robotika ter smer Močnostna elektrotehnika in študente prvega letnika magistrskega študijskega programa Mehatronika. V navodilih je predstavljeno pet laboratorijskih vaj, ki obravnavajo usmerniška vezja s korekcijo faktorja moči, trifazna šestkoračna razsmerniška vezja, sinusno pulznoširinsko modulacijo v enofaznih razsmernikih z dvoin tri-nivojskim izhodom s poudarkom na harmonski analizi vhodnih oz. izhodnih signalov vezij. Vse vaje vsebujejo gradnjo simulacijskega modela vezij in potrditev simulacijskih rezultatov z meritvami na eksperimentalnem modelu.
Ključne besede: energetska elektronika, usmerniška vezja, faktor moči, razsmerniki, pulznoširinska modulacija, harmonska analiza, učbeniki, laboratorijske vaje
Objavljeno v DKUM: 21.01.2022; Ogledov: 1170; Prenosov: 75
Celotno besedilo (1,56 MB) |
75. Morfometrična variabilnost poletuš (rod pteromys): pristop z geometrijsko morfometrijo : pristop z geometrijsko morfometrijoAna Jurjec, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo s pomočjo metode geometrijske morfometrije ovrednotili morfometrično variabilnost spodnje čeljustnice in lobanje treh operativnih taksonomskih enot (OTU) rodu Pteromys, in sicer P. momonga, P. volans in P. volans buechneri. Naši cilji so bili preveriti razlike med tremi OTU-ji poletuš in testirati sekundarni spolni dimorfizem pri tej skupini veveric. V analizo je bilo vključenih 60 primerkov mandibul, 55 primerkov ventralne lobanje, 56 primerkov lateralne lobanje in 40 primerkov dorzalne lobanje. Na spodnji čeljustnici smo določili 17 oslonilnih točk, na dorzalni strani lobanje 13, na ventralni in lateralni strani lobanje pa 18 oslonilnih točk.
Analiza morfološke variabilnosti med spoloma ni pokazala signifikantnih razlik v spolnem dimorfizmu tako v velikosti kot v obliki spodnje čeljustnice in lobanje pri nobenem od OTU-jev. OTU-ji so se statistično razlikovali v obliki, ne pa tudi v velikosti. Največja odstopanja so se pojavila pri OTU-ju P. v. buechneri, v obliki kotnega podaljška spodnje čeljustnice, v obliki bobničnega mehurja in v obliki možganskega dela lobanje.
Ključne besede: Pteromys, geometrijska morfometrija, spodnja čeljustnica, lobanja, sekundarni spolni dimorfizem
Objavljeno v DKUM: 12.01.2022; Ogledov: 989; Prenosov: 68
Celotno besedilo (2,14 MB) |
76. Spominki in turizem: motivi za nakup in pomen podobe destinacije pri izbiri spominkovUrška Franc, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo govori o spominkih, na katere je pri raziskovanju turizma pogosto pozabljeno. V zaključni nalogi želimo analizirati, kakšni so motivi za nakupovanje spominkov in kakšno vlogo ima pri izbiri destinacije njena podoba. Z izsledki raziskave bomo pridobili strokovno podkovana znanja, s katerimi bodo trgovine s spominki lažje izbirale svoj asortima in ga tako lažje prilagodile potrošnikom. Prav tako nam bodo izsledki pomagali pri nadaljnjem razvoju lastne blagovne znamke Bucimap. V teoretičnem okvirju smo se usmerili v spominke na splošno, osredotočili smo se na tipologijo spominkov in poiskali motive za nakup. V drugem delu smo opredelili podobo destinacije in natančneje opisali njene dimenzije. V raziskovalnem delu diplomske naloge smo pripravili anketni vprašalnik, s katerim smo želeli dobiti odgovore na naša raziskovalna vprašanja. Rezultati raziskave so nam pokazali, da je osrednji motiv za nakup spominkov spominske narave ter da je pri podobi destinacije prostorska dimenzija tista, ki je najbolj pomembna. Ugotavljamo, da so spominki znotraj področja turizma izjemno pomembni, zato jim morajo raziskovalci v prihodnje posvečati več pozornosti.
Ključne besede: spominki, motivi, podoba destinacije, avtentičnost, Bucimap
Objavljeno v DKUM: 18.11.2021; Ogledov: 842; Prenosov: 75
Celotno besedilo (1,01 MB) |
77. Ontogenetski razvoj spodnje čeljustnice pri vrtni voluharici (Microtus subterraneus) pristop z geometrijsko morfometrijo : magistrsko deloMarko Pšajd, 2021, magistrsko delo Opis: Z uporabo metod geometrijske morfometrije smo analizirali morfološko variabilnost spodnje čeljustnice pri vrtni voluharici (Microtus subterraneus). Analizirali in ovrednotili smo morebitni pojav sekundarnega spolnega diformizma ter variabilnost v velikosti in obliki spodnje čeljustnice med ontogenetskim razvojem. Raziskovalni material je obsegal 236 spodnjih čeljustnic vrtne voluharice vzgojenih v in vitro pogojih na Karlovi Univerzi v Pragi. Sekundarni spolni dimorfizem ni bil izražen niti v velikosti niti obliki spodnje čeljustnice, zato smo oba spola obravnavali združeno. Velikost in oblika spodnje čeljustnice vrtne voluharice sta se tekom ontogeneze spreminjali. Z največjo stopnjo rasti se je spodnja čeljustnica razvijala do šestdesetega dneva starosti, po tem pa je bila rast umirjena a konstantna, razvoj oblike pa se je zaustavil. Potrdili smo signifikantne razlike v velikosti spodnje čeljustnice med starostnimi razredi. Juvenilni osebki imajo najmanjšo spodnjo čeljustnico, ki pa se s starostjo konstantno povečuje skozi celotno življenjsko obdobje. Oblika spodnje čeljustnice se je spreminjala glede na starostne razrede. Najbolj so odstopali juvenilni osebki medtem ko pri adultnih in senilnih osebkih ni prihajalo do značilnih razlik v obliki spodnje čeljustnice. Spodnje čeljustnice mlajših in starejšh osebkov so odstopale od povprečne oblike v alveolni regiji in v njenem zadnjem delu. Z analizo ontogenetske alometrije smo dokazali tesno povezavo med obliko in velikostjo spodnje čeljustnice. Odnos med obliko in velikostjo je bil pri vseh starostnih skupinah bolj ali manj linearen.
Ključne besede: Microtus subterraneus, spodnja čeljustnica, geometrijska morfometrija, ontogenija, spolni dimorfizem, alometrija
Objavljeno v DKUM: 15.11.2021; Ogledov: 1019; Prenosov: 56
Celotno besedilo (1,54 MB) |
78. Vpliv različnih barv protitočnih mrež na pridelek in kakovost hmelja (Humulus lupulus l.)Blaž Jelen, 2021, diplomsko delo Opis: Občasna neurja z močnim vetrom in točo lahko povzročijo veliko gospodarsko škodo v proizvodnih nasadih hmelja. S protitočnimi mrežami lahko v primeru neurja s točo obvarujemo nasad pred izgubo pridelka in izpolnimo dogovorjene pogodbene količine. Na kmetiji Jelen v Dobriši vasi v Savinjski dolini smo v letu 2019 izvajali poljski poskus, kjer smo preučevali vpliv protitočnih mrež na količino in kakovost pridelka hmelja (vsebnost alfa kislin). Poskus je bil zasnovan v standardnem nasadu Aurore (2,4 m medvrstne razdalje, 1 m razmak v vrsti), za oporo je bila postavljena lesena žičnica višine 7,2 m. Poskus je imel štiri obravnavanja: 1. črna mreža, 2. bela mreža, 3. modra mreža in 4. kontrola brez mreže. Zastavili smo ga v obliki naključnega bloka v šestih ponovitvah. Mreže, ki so bile nameščene nad rastlinami hmelja, niso ovirale izvedbe agrotehničnih ukrepov v nasadu. Na podlagi rezultatov sklepamo, da protitočne mreže statistično značilno ne vplivajo na količino pridelka hmelja. Pri črnih mrežah se je nakazala višja vsebnost alfa kislin v primerjavi z ostalimi barvami mrež in kontrolo.
Ključne besede: hmelj, protitočne mreže, senčenje, pridelek, kakovost
Objavljeno v DKUM: 30.09.2021; Ogledov: 1220; Prenosov: 74
Celotno besedilo (1,22 MB) |
79. Simulation of Dual-Beam Laser Metal Deposition : magistrsko deloMatej Kočevar, 2021, magistrsko delo Opis: Laser metal deposition process plays an important role in the coating and additive manufacturing of the components. Implementation of dual-beam process represents a further development and offers the advantage of laser ablation process, which provides exert force on the melt pool and increases absorption properties of the workpiece for laser light in comparison to conventional laser metal deposition processes.
The main goal of the present work is to predict temperature distribution on the surface and in the cross-section during a dual-beam laser metal deposition. A better understanding of temperature distribution of the dual-beam laser metal deposition is crucial for analyzing the impact of different process parameters on the process. The prediction of temperature distribution was done using the version 6.14-6 of finite element software ABAQUS/Standard from Dassault Systèmes. The results of the simulations show that the temperature distribution in the case of dual-beam laser metal deposition can be determined with minimum deviation by utilizing the finite element analysis.
Ključne besede: Laser Metal Deposition (LMD), dual-beam process, wire-based Laser Metal Deposition (LMD-w), Finite Element Method (FEM)
Objavljeno v DKUM: 23.09.2021; Ogledov: 1214; Prenosov: 73
Celotno besedilo (3,37 MB) |
80. Vpliv različnih rokov setve in razpleveljanja na rast in razvoj ter pridelek sončnic (Helianthus annuus L.)Petra Zemljak, 2021, magistrsko delo Opis: V poljskem mikroposkusu (2008, Mihovci pri Veliki Nedelji) so bili s hibridom sončnice 'PR64A63' (Helianthus annuus L.) proučevani vplivi različnih rokov setve in stopnje zapleveljenosti na rast, razvoj in pridelek sončnic. Proučevan je bil vpliv različnih rokov in načinov razpleveljanja na merjene parametre (K rok ̶ razpleveljeno vso rastno dobo, Z rok ̶ zapleveljeno vso rastno dobo, Z1 rok ̶ razpleveljeno 6 tednov 50 % parcelice v primerjavi s kontrolnim K rokom, A rok ̶ razpleveljeno 3 tedne, B rok ̶ razpleveljeno 6 tednov). Razpleveljanje je bilo ključnega pomena predvsem v ranih razvojnih fazah, ko sončnice še niso prekrile tal. Z razpleveljanjem v zgodnjem obdobju lahko dosežemo optimalno višino rastlin. Največji povprečni pridelek je bil pri drugem roku setve (15. maj) 2,4 t ha־¹, sledi mu prvi rok setve (15. april) 2,2 t ha־¹, najmanjši pridelek je bil pri tretjem roku setve (15. junij) 1,7 t ha־¹. Rezultati so pokazali, da je kasnitev datuma setve značilno zmanjšala pridelek.
Ključne besede: sončnica, rok setve, razpleveljanje, rast in razvoj, pridelek
Objavljeno v DKUM: 26.07.2021; Ogledov: 1123; Prenosov: 78
Celotno besedilo (2,81 MB) |
