| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 1203
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
Vpliv predobdelave piščančje stelje z glivami na proizvodnjo bioplina
Maša Makovec, 2018, diplomsko delo

Opis: Stelja iz piščančjega gnoja z žagovino je agroživilski ostanek, ki se lahko uporablja kot substrat za proizvodnjo bioplina. Agroživilski ostanki vsebujejo lignocelulozo, ki je težko biološko razgradljiva. Lignin kot sestavino lignoceluloznih materialov bakterije v procesu anaerobne digestije težko razgradijo. Z odstranitvijo lignina imajo bakterije dostop do hranil, hemiceluloze in celuloze in na ta način se proces mikrobiološke razgradnje olajša. Vsebnost lignina lahko zmanjšamo z različnimi metodami predobdelave. Namen diplomske naloge je ugotoviti ali predobdelava substrata z glivami izboljša donos bioplina in hkrati ugotoviti tudi učinkovitost procesa anaerobne digestije. Izvedli smo preraščanje stelje, ki vsebuje piščančji gnoj z žagovino z dvema vrstama gliv bele trohnobe, zimsko panjevko (Flammulina velutipes) in osmojeno bjerkandero (Bjerkandera adusta). Glivno predobdelavo smo izvedli tudi pri mešanicah, kjer smo piščančjemu gnoju z žagovino dodali še pšenično slamo v razmerju 60 % piščančjega gnoja z žagovino in 40 % pšenične slame. Eksperiment smo izvedli pri treh različnih časih preraščanja, in sicer po štirih, sedmih in desetih dneh. Izkazalo se je, da glivi slabo preraščata piščančji gnoj z žagovino, zimska panjevka pa slabo prerašča tudi mešanice z dodatkom slame. Za nadaljnji proces anaerobne digestije smo tako uporabili le mešanice iz 60 % piščančjega gnoja z žagovino in 40 % pšenične slame preraščene z glivo osmojeno bjerkandero. V proces smo vključili dobro in slabo preraščene mešanice pri treh časih preraščanja. Za kontrolo smo uporabili mešanice iz 60 % starega oz. svežega piščančjega gnoja z žagovino in 40 % pšenične slame. Zanimalo nas je tudi koliko bioplina nastane iz samega inokuluma. Spremljali smo dnevni volumen bioplina, sestavo bioplina in pH fermentacijskih mešanic. Rezultati kažejo, da je optimalni čas predobdelave za proizvodnjo bioplina in metana štiri dni. Bolje preraščene mešanice dosegajo boljše rezultate v primerjavi s slabo preraščenimi mešanicami samo ob prvem času preraščanja (po štirih dneh). Največ bioplina je proizvedla slabo preraščena mešanica, ki je bila deset dni izpostavljena delovanju osmojene bjerkandere. Največjo količino metana pa je proizvedla bolje preraščena mešanica, ki smo jo preraščali štiri dni. Ugotovili smo, da daje star piščančji gnoj večji donos bioplina in metana v primerjavi s svežim piščančjim gnojem.
Ključne besede: predobdelava, biološka predobdelava, glive bele trohnobe, lignoceluloza, anaerobna digestija, proizvodnja bioplina
Objavljeno v DKUM: 05.10.2018; Ogledov: 1257; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

72.
Razvoj in izdelava komponent za prezračevalne sisteme
Aleš Jug, 2018, magistrsko delo

Opis: Ključni del magistrskega dela je združitev dveh elementov prezračevalnega sistema v enega, ki bo opravljal enako funkcijo kot predhodni izvedbi. Vsebina dela opisuje združevanje razdelilne komore in dušilnika hrupa v element, ki bo hkrati opravljal razvod zraka in dušenje hrupa, ki ga proizvaja centralna prezračevalna enota. Nov koncept elementa sem našel s pomočjo programske opreme, literature in eksperimentalnega dela. V okviru raziskovalnega dela so bile opravljene meritve hrupa in volumenskega pretoka skozi razdelilni element. Kot najugodnejša rešitev se je izkazal razdelilni element z modulnim glušnikom. Rezultati meritev so pokazali, da izvedba razdelilnega elementa z integriranim dušilnikom hrupa dosega ustrezno dušenje zvoka in enakomeren razvod zraka.
Ključne besede: centralni prezračevalni sistem, razdelilna komora, dušilnik zvoka, vračanje odpadne toplote, tehnologija izdelave prezračevalnih elementov, testiranje dušenja hrupa, stroškovna analiza, izbira ustrezne rešitve
Objavljeno v DKUM: 17.09.2018; Ogledov: 1085; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (3,02 MB)

73.
Izdelava vpenjalnih priprav za podsklop mulčerja v podjetju tehnos : diplomsko delo
David Kugler, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi opišem izdelavo vpenjalnih priprav od ideje do izdelka, ki sem ga snoval, konstruiral in mu predpisal tehnologijo. Predstavim večje omejitve, zaplete in rešitve načrtovanja ter izdelave. Ob tem opišem glavne tehnološke postopke za izdelavo vpenjalne priprave. Z uporabo v proizvodnji nato primerjam proizvodne, tehnične in ekonomske učinke, glede katerih naredim kalkulacijo prihranka časa ter denarja. Namen naloge je bil modernizirati postopek izdelave in pri tem zmanjšati stroške izdelave ter odstraniti tehnološke operacije, ki daljšajo pretočni čas izdelka in ga s tem podražijo.
Ključne besede: CAD, CAM, vpenjalne priprave, varilne priprave
Objavljeno v DKUM: 14.09.2018; Ogledov: 1128; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

74.
Merjenje delovanja hladilniškega kroga in zmogljivosti toplotne črpalke voda-voda za segrevanje sanitarne vode : diplomsko delo
Klemen Vasle, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo merjenje delovanja hladilniškega kroga in zmogljivosti toplotne črpalke voda-voda za segrevanje sanitarne vode. Opisani so sestavni deli toplotne črpalke, vrste toplotnih črpalk in kaj je grelno število. Predstavljena je merilna proga in merjenec, na katerem so se izvajale meritve. Podani so opisi poteka vsake meritve posebej. Predstavljena sta postopek izračuna grelnega števila in diskusija rezultata grelnega števila.
Ključne besede: toplotna črpalka, grelno število, merilna proga, COP-meritev
Objavljeno v DKUM: 11.09.2018; Ogledov: 1057; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (4,42 MB)

75.
Modul za kalibriranje lesnih sekancev : diplomsko delo
Leon Mesarič, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo vsebuje raziskave in rešitev problematike neenako velikih delcev sekancev pri doziranju v avtomatski kotel na lesno biomaso. Do zdaj se sekancev pred doziranjem ni kalibriralo, kar pogosto predstavlja težave. Zato je v diplomskem delu predstavljeno konstruiranje modula za kalibriranje lesnih sekancev, kot nova rešitev neenako velikih delcev. Izdelana je tehnološka dokumentacija postopkov obdelave omenjenega modula.
Ključne besede: sekanci, ogrevanje na lesno biomaso, kalibriranje sekancev
Objavljeno v DKUM: 05.09.2018; Ogledov: 1153; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (5,32 MB)

76.
Izdelava univerzalne priprave za vpenjanje aluminijastih profilov na CNC rezkalnem centru : diplomsko delo
Borut Diemat, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga zajema opis obdelovalnega centra za obdelovanje profilov, specifična vpenjala ter programiranje programov za obdelavo aluminijastih profilov. Ker je razrez profilov v podjetju ozko grlo, je v diplomski nalogi predstavljena optimizacija obdelovalnega centra. S primerjavo števila obdelanih profilov smo na koncu predstavili dosežke njegove predelave. Na kratko je v diplomskem delu predstavljeno in opisano tudi podjetje Intra Lighting d. o. o.
Ključne besede: optimizacija, obdelovalni center, vpenjala, EluCad, Intra Lighting d.o.o.
Objavljeno v DKUM: 31.08.2018; Ogledov: 1053; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (5,08 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

77.
Optimiranje izdelave kompozitov po postopku laminiranja s pomočjo zračnega mehurja : diplomsko delo
Nika Uzelac, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava proizvodnjo izdelkov iz kompozitnih materialov v podjetju Trixy Aviation d.o.o.. Osredotočeno je na proces ročne laminacije z zračnim mehurjem in njegovo optmizacijo. Eksperimentalni del je sestavljen iz treh poskusov pri katerih se tlaki in časi med napenjanjem mehurja razlikujejo. Cilj naloge je pridobiti izdelek s čim manjšo maso in kvalitetno površino, ki bo ustrezal strogim standardom letalske industrije.
Ključne besede: kompozitni materiali, žirokopter, ročna laminacija z zračnim mehurjem
Objavljeno v DKUM: 31.08.2018; Ogledov: 1086; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

78.
Optimizacija parametrov CNC-obdelave aluminijskega ulitka WB6 in posledična stabilnost procesa obdelave SPC : diplomsko delo
Dušan Vršič, 2018, diplomsko delo

Opis: Obvladovanje in stalen nadzor katerega koli procesa je ena od poglavitnih nalog za zagotavljanje kakovostne proizvodnje. Če točno ne vemo, kaj se nam dogaja v proizvodnji, lahko rečemo, da je proces ušel izpod kontrole in ga nimamo več pod nadzorom. Pri mehanski obdelavi izvrtine na ulitku toplotnega izmenjevalca so bila s predhodno tehnologijo v uporabi tri različna namenska orodja. Z zamenjavo rezalnega materiala in nadgradnjo združitve več orodij v eno namensko konstrukcijo orodja sem prihranil tako na času obdelave kakor tudi na stabilnosti procesa. Posledično so se zmanjšali proizvodni stroški obdelave. Z uporabljeno metodo za zagotavljanje končne kakovosti proizvoda SPC sem uspel proces obvladati, da ni prihajalo več do takšnih nihanj oz. variiranj v ključnih izmerah na ulitku.
Ključne besede: optimizacija, proces, orodje, obdelovalni parametri
Objavljeno v DKUM: 09.07.2018; Ogledov: 1127; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

79.
Postopek izdelave kalupa za izdelek iz gume
Saša Veličkovič, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen postopek izdelave kalupa za izdelek iz gume. Zaradi hitrega napredovanja tehnologije in vedno večje izbire različnih rezalnih orodij in materialov, iz katerih so ta izdelana, se je pojavila težava, katero izbrati in kako določiti rezalne parametre za samo izdelavo. Problem se je pojavil pri izbiri rezalnega orodja, saj je izdelovanje kontur izdelka zahtevalo izredno majhne premere rezkarjev. Med izdelavo je bilo treba optimizirati rezalne parametre, saj je stroj omogočal maksimalno 10000 vrt/min. V diplomskem delu bom na dejanskem primeru raziskal in pokazal, kako izbrati rezalno orodje in pravilne parametre ter zagotoviti kakovostno površino izdelave.
Ključne besede: Rezalno orodje, parametri, operacija.
Objavljeno v DKUM: 05.07.2018; Ogledov: 935; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (3,59 MB)

80.
Primerjava podatkovnih rešitev NoSQL
Franc Volavc, 2018, magistrsko delo

Opis: Zastavljena problematika dela obravnava NoSQL podatkovne sisteme. Poznamo številne NoSQL sisteme, razvrstimo pa jih lahko v štiri različne vrste podatkovnih baz. Za zdaj še ni splošno znanih in uveljavljenih okvirjev kakovosti programske opreme, ki bi razvijalcem informacijskih sistemov pomagali pri odločitvi, katera baza oziroma sistem je najbolj primeren v njihovem primeru. Primerjava in opredelitev NoSQL sistemov oz. baz glede na atribute kakovosti in strnitev le-teh v odločitveni model je bil glavni predmet raziskave magistrskega dela. S pomočjo metode pregleda literature smo najprej definirali atribute kakovosti programske opreme, s katerimi smo nato ovrednotili izbrane NoSQL podatkovne baze. Metodo ankete smo izvedli z namenom ovrednotenja kriterijev za izbiro NoSQL sistema. Po podrobnejši analizi rezultatov ankete smo rezultate s pomočjo metode sintetizacije strnili v okvir za vrednotenje NoSQL podatkovnih sistemov (odločitveni model).
Ključne besede: NoSQL, atributi kakovosti, odločanje, odločitveni model, anketa
Objavljeno v DKUM: 26.06.2018; Ogledov: 1176; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (3,43 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici