Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Namen naloge je bil s pomočjo geometrijske morfometrije analizirati variabilnost v obliki in velikosti osebkov vrst ploščič (Abramis brama), androga (Blicca bjoerkna) in njunih potencialnih križancev. Analizo morfološke variabilnosti smo opravili na osebkih, ki smo jih pridobili iz Ledavskega in Šmartinskega jezera. Analizo oblike smo izvedli na vzorcu skupno 66 osebkih, od tega jih je 19 prihajalo iz Ledavskega jezera, preostalih 45 pa iz Šmartinskega jezera. Osebke smo s pomočjo literature predhodno uvrstili v eno od vrst, diagnostično vrednost so imeli morfološki znaki: število plavutnic v podrepni plavuti, število lusk med pobočnico in hrbtno plavutjo, število lusk na pobočnici. Skupno smo klasificirali 31 ploščičev, 5 androg, 29 medvrstnih križancev in 1 rdečeoko (Rutilus rutilus). V statistični obravnavi smo osebke ponovno razvrstili v operacijske taksonomske enote na podlagi rezultatov analize glavnih komponent in s temi skupinami operirali čez preostale teste in analize. Razporeditev osebkov v analizi PCA v prepoznavne skupine smo preverili z metodo K-means. Na osebkih smo izvedli linearno diskriminantno analizo, skupine smo definirali na podlagi razvrščanja v skupine v analizi PCA. V raziskavi smo preučevali velikost osebkov, njihovo obliko in alometrijo. S statističnimi testi smo dokazali, da se med osebki ločeno po vrstah oziroma operacijskih taksonomskih enotah pojavlja statistično signifikantna razlika v velikosti. Velikost osebkov ločeno po vrstah si je sledila od največjih androg, rdečeoke, križancev, do najmanjše skupine ploščičev. Informacijo o obliki rib smo iz podatkovnega niza pridobili s Prokrustovo analizo in jo naknadno analizirali z analizo glavnih komponent. Ugotovili smo, da je prvih 10 glavnih komponent pojasnilo 95 % variance. V nadaljnje teste smo vključili prve štiri glavne komponente, ki so skupno pojasnile dobrih 80 % variance v obliki. Vzdolž prvih dveh komponent so se osebki razporedili v operacijske taksonomske skupine, vzdolž tretje in četrte komponente ni bilo prisotnega razporejanja po operacijskih taksonomskih skupinah. Na koncu smo preverili še vpliv alometrije na posamezno operacijsko taksonomsko enoto in ugotovili, da alometrija v celotnem vzorcu vpliva na obliko osebkov, ločeno po skupinah pa na obliko nima vpliva. Raziskava je pokazala jasno ločene razlike med operacijskimi taksonomskimi enotami v obliki telesa rib. Determinacija z dihotomnim ključem je prepoznala določene osebke križancev kot ploščiče. Za natančno določitev vrste, bi bilo potrebno opraviti genetske analize, ki bi pokazale vrstno pripadnost osebkov kot tudi introgresijo genov materinskih vrst.
Ključne besede: Abramis brama, Blicca bjoerkna, geometrijska morfometrija, hibridizacija
Objavljeno v DKUM: 23.03.2023; Ogledov: 631; Prenosov: 34
Celotno besedilo (2,76 MB)

Opis: Bobrove sledi lahko že od leta 2003 opazujemo na vodotokih v SV Sloveniji. Na tem območju smo na 38 raziskovalnih odsekih želeli: 1) ugotoviti razširjenost bobra v obdobju treh let (2020, 2021 in 2022), 2) oceniti primernost habitatov na območju, ki jo močno zaznamujeta kmetijstvo in urbanizacija, 3) predstaviti spremembo v rabi zemljišč v zadnjih 14 letih v 20-metrskem pasu okrog vodnih teles ter 4) oceniti učinek človekovih neposrednih posegov v bobrov habitat in na ta način izpostaviti problematiko ogroženosti bobra. Ugotovili smo, da se je bober v zadnjih letih razširil na večino vodotokov in se že pojavlja v suboptimalnih habitatih. Pri analizi rabe zemljišč smo ugotovili, da se je v zadnjih 14 letih povečala površina njiv in kmetijskih ter pozidanih zemljišč, hkrati pa se je zmanjšala površina gozda, dreves, grmičevja in mokrišč. Poleg spremenjene rabe zemljišč lahko človek na bobra močno vpliva tudi preko različnih posegov in motenj. V času raziskave smo zabeležili uničevanje jezu in bobrišč, nastavljanje odvračal in posek celotne vegetacije v obrežnem pasu na širšem območju tik ob vodi. Vse našteto skupaj, z možno spremenjeno rabo zemljišč, lahko potencialno vpliva na stanje bobrove populacije na območju. Dolgoročen vpliv tovrstnih motenj na bobra lahko ugotovimo šele z večletnim monitoringom.
Ključne besede: Castor fiber, evropski bober, habitat, raba zemljišč, Lendava
Objavljeno v DKUM: 03.01.2023; Ogledov: 910; Prenosov: 200
Celotno besedilo (23,40 MB)

Opis: Preverjanje znanja je bistvenega pomena pri vsakem izobraževalnem procesu. Preverjanje je sestavni del vrednotenja znanja, pri katerem zbiramo odzive učečih, ki povedo, v kolikšni meri učeči dosega učne cilje oz. standarde znanja. Preverjanje znanja ima formativno vlogo oz. temelji na spremljanju znanja učencev in ima izobraževalni namen s ciljem izboljšati učenje in znanje. Področje računalništva v osnovni šoli nima veljavnih in zanesljivih inštrumentov za preverjanje znanja v pedagoške in raziskovalne namene. Zveza učiteljev računalniške znanosti (angl. Computer Science Teachers Association - CSTA) predlaga razvoj inštrumentov, ki upoštevajo učne cilje iz učnih načrtov in so neodvisni od programskih jezikov. V disertaciji obravnavamo možnosti prilagoditve standardnih metod za izdelavo inštrumentov za preverjanje znanja iz uvodnega programiranja v osnovni šoli. Raziskujemo možnost izdelave novega inštrumenta za preverjanje znanja temeljnih konceptov programiranja neodvisno od programskih jezikov in izobraževalnih okolij. V postopku izdelave inštrumenta upoštevamo predpostavke in omejitve poučevanja uvodnega programiranja v osnovni šoli in analiziramo artefakte za presojo veljavnosti in zanesljivosti inštrumenta. Cilj te disertacije je oblikovanje nove metodologije, ki bo omogočala izdelavo veljavnih in zanesljivih inštrumentov za preverjanje znanja temeljnih konceptov uvodnega programiranja v osnovni šoli neodvisno od programskih jezikov in izobraževalnih okolij. V ta namen smo predlagali štiri prilagoditve standardnih metod: dodaten korak za preverjanje neodvisnosti nalog od programskih jezikov in izobraževalnih okolij, poenostavitev postopka za identifikacijo zmotnih prepričanj in drugih težav učečih pri uvodnem programiranju, kombinacijo raziskovalnih in statističnih metod za presojanje nekaterih merskih lastnosti inštrumenta, dodaten korak za napovedovanje primernosti nalog z metodami strojnega učenja. Prilagoditve analiziramo v sklopu petih študij in odgovorimo na sedem raziskovalnih vprašanj. Najprej opredelimo konceptualno vsebino, ki jo želimo preverjati. Nato predlagamo enovit konstrukt nalog, s pomočjo katerega so oblikovane vse naloge v raziskavi. V postopku oblikovanja nalog odprtega tipa preverjamo neodvisnost nalog od programskih jezikov in izobraževalnih okolij. V postopku izdelave nalog izbirnega tipa analiziramo možnosti oblikovanja nepravilnih odgovorov (motilcev) na podlagi izsledkov analize izzivanja zmotnih prepričanj in drugih težav učečih. V zaključku postopka obravnavamo vse zbrane artifakte za presojo veljavnosti in zanesljivosti inštrumenta in testiramo metode strojnega učenja za napovedovanje primernosti nalog. Na koncu predstavimo novo metodologijo v obliki urejenega seznama vseh korakov in diagrama poteka korakov. Nova metodologija omogoča standardizirano izdelavo veljavnih in zanesljivih inštrumentov za preverjanje temeljnih konceptov uvodnega programiranja na nivoju osnovne šole. Nastali inštrumenti bodo primerno težavni in občutljivi za zmožnosti učencev in bodo preverjali različne taksonomske stopnje znanja.
Ključne besede: preverjanje znanja, uvodno programiranje, računalništvo v osnovni šoli, veljavnost in zanesljivost inštrumenta, zmotna prepričanja pri programiranju
Objavljeno v DKUM: 18.10.2022; Ogledov: 749; Prenosov: 104
Celotno besedilo (10,97 MB)

Opis: Evropski bober je zaradi spreminjanja habitatov eden ekološko najpomembnejših glodavcev na svetu. Leta 2007, po nekaterih virih pa že 2006, smo sledove njegove prisotnosti začeli opažati ob Dravograjskem jezeru na Koroškem. Najbolj očitne sledi so podrta in poškodovana drevesa ter grmi, kar je posledica prehranjevanja z lubjem, poganjki in listi. Ker se na tem območju o bobru ne ve veliko, sem se odločila raziskati njegovo prehransko izbiro v zimskem obdobju. Cilj je bil ugotoviti, ali bober drevesa podira naključno. To pomeni, da delež podrtih dreves ne odstopa značilno od vrstne sestave v bobrovem habitatu. Ugotavljala sem razpoložljivost drevesnih vrst v bobrovem habitatu na podlagi 1244 popisanih dreves. Izkazalo se je, da je bober selektiven pri izbiri lesnih vrst. Izbiral je le štiri vrste, od tega najraje vrbo, jelšo in dren. Izbira je korelirala z razpoložljivostjo. Preferenca glede premera debla je bila odvisna od drevesne vrste. Večina (96 %) dreves je imela premer do 10 cm. Pri jelšah in drenih je izbiral tanjša debla, pri vrbah pa ni delal razlike med debelinskimi razredi.
Ključne besede: Castor fiber, Dravograjsko jezero, prehranjevanje, izbira dreves, Salix sp.
Objavljeno v DKUM: 27.07.2022; Ogledov: 637; Prenosov: 70
Celotno besedilo (6,46 MB)

Ključne besede: penologija, kaznovanje, kazenske sankcije, zaporski sistemi, penološko raziskovanje, legitimnost, učno gradivo
Objavljeno v DKUM: 11.05.2022; Ogledov: 805; Prenosov: 28
Gradivo ima več datotek! Več...