| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 60 / 1203
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
51.
Ekomorfološka variabilnost lobanje poljskih voluharic (rod Microtus): pristop z geometrijsko morfometrijo
Selma Selimović, 2019, magistrsko delo

Opis: Skupina arvalis iz rodu Microtus je znana po morfološko podobnih vrstah ter zapletenih medsebojnih taksonomskih razmerjih. V okviru magistrske naloge sem z metodami geometrijske morfometrije ovrednotila morfometrično variabilnost lobanje štirih vrst poljskih voluharic. V raziskavo sem vključila 289 osebkov, med katerimi sem analizirala sekundarni spolni dimorfizem, medvrstno variabilnost in znotrajvrstno geografsko variabilnost. Vpliv podnebja na variabilnost ventralne strani lobanje M. arvalis sem analizirala posebej. Med spoloma sem potrdila prisotnost različnih vzorcev spolnega dimorfizma. Medvrstno variabilnost v velikosti in obliki lobanje sem preverila za vrste M. arvalis, M. obscurus, M. mystacinus in M. ilaeus. Rezultati analize variance so visoko signifikantni (F3, 285 = 26,66; p < 0,0001), z izjemo M. arvalis in M. obscurus, ki med seboj ne kažeta signifikantnih razlik (p > 0,05). Največjo lobanjo so imeli predstavniki vrste M. ilaeus. Geografsko variabilnost sem preverjala znotraj štirih filogenetskih skupin M. arvalis (F5, 169 = 24,9; p < 0,0001), kjer so se le osebki iz Slovenije in BiH statistično razlikovali med posameznimi lokalitetami. Variabilnost v obliki lobanje med vrstami in populacijami M. arvalis sem preverila z diskriminantno analizo. P-vrednosti permutacijskega testa za matriko Prokrustovih razdalje so pokazale, da se vrste in filogenetske skupine med seboj signifikatntno razlikujejo (p > 0,05). Najbolj variabilni strukturi sta bili bobnični mehur in rostrum. V zadnjem delu naloge sem z analizo PLS ocenila odnos med podnebjem in obliko ventralno obliko lobanje. Na podlagi RV koeficienta sem ugotovila signifikatno povezavo med podnebjem in obliko lobanje (RV = 0,544; p < 0,0001). Multipla regresija ni potrdila povezave med podnebjem in velikostjo lobanje (p = 0,144). Sklepam, da signifikantna korelacija med obliko in bioklimatskimi spremenljivkami kaže morda na delovanja selektivnih pritiskov, ki jih predstavljajo okoljski dejavniki.
Ključne besede: Microtus, poljska voluharica, lobanja, geometrijska morfometrija, spolni dimorfizem, medvrstna in znotrajvrstna variabilnost, podnebje
Objavljeno v DKUM: 22.11.2019; Ogledov: 1215; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

52.
Analysis and implementation of different modulation strategies for one-phase inverter based on TMS320F28335 microcontroller : magistrsko delo
Tomislav Sinković, 2019, magistrsko delo

Opis: This master’s thesis is about researching different modulation strategies used on one-phase inverters. Given results and quality of the particular modulation strategy will be measured on output terminals of the whole system or load, which will be, for this purpose, a classical pure resistive load. Signal response will be measured with oscilloscope and the obtained signal will be saved in CSV form for further computer analysis using MATLAB/Simulink. Stored results will be passed through Fast Fourier Transformation method, which can estimate the magnitude of higher harmonics component in the output signal and thus quality of the signal. Whole algorithm and low-level signal generation is performed with TMS320F28335 microcontroller which supports MATLAB/Simulink to be compiled in C language. Real »Power board« is done with the milling machine with prior designing in Altium Designer PCB software package.
Ključne besede: one-phase inverter, different modulation strategies, TMS320F28335, power board, simulations
Objavljeno v DKUM: 22.11.2019; Ogledov: 889; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (3,96 MB)

53.
Prostorska in časovna variabilnost lobanje navadnega polha (Glis glis)
Eva Oblak Zvonar, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi sem analizirala variabilnost dorzalne strani lobanje navadnega polha (Glis glis). Preverjala sem obstoj razlik med spoloma, med različnimi starostnimi skupinami in med skupinami živali z različnih območij ter med polhi, ulovljenimi v različnih letih na istem območju. V analizo sem vključila 445 lobanj polhov, ulovljenih na šestih območjih Slovenije. Na dorzalni strani lobanje sem določila 14 oslonilnih točk in z metodami geometrijske morfometrije ovrednotili variabilnost v velikosti lobanje in v obliki lobanje. Kategorije, ki sem jih upoštevala v analizah so bile: spol (samci, samice), starost (šest starostnih skupin, glede na erupcijo zob in datum ulova), lokaliteta (Korinj, Krim in Prestranek) in leto ulova (1997, 1999 in 2001). Ugotovila sem, da se samci in samice navadnega polha, tako v velikosti, kot tudi v obliki lobanje, med seboj ne razlikujejo. Razlike so bile izrazite med starostnimi skupinami, saj tekom ontogenetskega razvoja lobanja raste in se razvija. V analizi variabilnosti dorzalne strani polšje lobanje sem ugotovila, da je velikost lobanje časovno, ne pa tudi prostorsko variabilna. Menim, da je za časovno variabilnost dorzalne strani lobanje, tako v velikosti kot v obliki, posledica dostopnosti hrane. Primarna hrana polha je bukov žir, njegov obrod se od leta do leta močno razlikuje. Za pojasnitev povezanosti obroda žira in morfološke variabilnosti bodo potrebne nadaljnje raziskave. Prostorska variabilnost je verjetno posledica prilagoditev na lokalne ekološke razmere, torej odziv fenotipa na klimo in druge dejavnike.
Ključne besede: geometrijska morfometrija, prostorska variabilnost, časovna variabilnost, Glis glis, lobanja
Objavljeno v DKUM: 20.11.2019; Ogledov: 1317; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

54.
Raznolikost v obliki lobanje in meljakov pri mišjih hrčkih, Calomyscus
Klavdija Prot, 2019, magistrsko delo

Opis: V sklopu magistrske naloge sem s pomočjo geometrijske morfometrije preučevala razlike v variabilnosti lobanje ter morfometrične odnose med vrstami rodu Calomyscus. Uporabila sem material iz različnih muzejskih zbirk. Analizirala sem okluzalno površino zgornjih meljakov ter lobanjo iz treh perspektiv (ventralno, dorzalno in lateralno stran). Raziskava je vključevala štirinajst lobanj, ki so pripadale osmim različnim vrstam, in sicer C. bailwardi, C. baluchi, C. elburzensis, C. grandis, C. hotsoni, C. mystax, C. tsolovi in C. urartensis. Namen naloge je bil ovrednotenje morfometrične pestrosti med vrstami tako v obliki kot v velikosti obravnavanih struktur. Zanimalo me je, ali posamezni segmenti lobanje izkazujejo značilne razlike med obravnavanimi vrstami. Analizo velikosti sem izvedla z vrednostmi centroidnih velikosti. Izrazito sta odstopala C. tsolovi (nizke vrednosti centroidne velikosti) in C. baluchi mustersi (visoke vrednosti centroidne velikosti). Variabilnost v obliki sem ovrednotila s prvima dvema glavnima komponentama, dobljenima v analizi PCA. Na osnovi oblike je bila opazna variabilnost med vrstami in znotraj njih. Izrazito je odstopal C. tsolovi, in sicer v vrednostih dorzalne in lateralne strani lobanje. Morfometrične odnose med taksoni sem predstavila z Evklidovimi razdaljami za vsak lobanjski segment (meljaki, ventralna, dorzalna in lateralna stran lobanje) posebej. V obliki meljakov se je najbolj razlikoval C. hotsoni, v obliki lateralne in dorzalne strani lobanje pa C. tsolovi. Podobnost v morfometričnih odnosih v obliki različnih segmentov lobanje in meljakov sem ugotavljala s korelacijsko analizo med posameznimi matrikami. Signifikantno podobnost (p < 0,05) sem potrdila le med Evklidovimi razdaljami lateralne in dorzalne strani lobanje. V ostalih parnih primerjavah nisem ugotovila signifikantnih korelacijskih koeficientov (p > 0,05). Dokazano so lobanjske strukture neodvisne druga od druge. Zaključujem, da med vsemi analiziranimi vrstami najbolj izstopa C. tsolovi.
Ključne besede: Calomyscus, geometrijska morfometrija, lobanja, medvrstna variabilnost, meljaki, morfometrični odnosi
Objavljeno v DKUM: 20.11.2019; Ogledov: 981; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

55.
Primerjava cementiranja v vakuumskih in atmosferskih pečeh : diplomsko delo
Martin Cokan, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem preučil teoretičen del toplotne obdelave cementiranja v vakuumski peči proizvajalca Secowarwick in atmosferski peči proizvajalca Codere, ki ju uporabljajo v podjetju Miheu d.o.o. Podjetje se ukvarja s toplotno in strojno obdelavo kovin. Najprej sem preučil postopke toplotne obdelave, to so kaljenje, popuščanje, normaliziranje, žarjenje, poboljšanje in cementacijsko kaljenje. Nato sem se posvetil faznima diagramoma Fe-Fe3C in Fe-C ter difuziji. Sledil je podroben opis delovanja vakuumske peči in njenih segmentov. Poleg tega sem se posvetil tudi programski opremi in uporabniški prijaznosti peči. Trenutno so vakuumske peči v ospredju pri izboljšavah lastnosti jekla. Opisal sem tudi delovanje linije z atmosferskima pečema. Sledil je eksperimentalni del, kjer sem si zastavil cilj ugotoviti, katera peč je boljša v ekonomskem in kvalitetnem vidiku. Opisal sem lastnosti uporabljenih materialov in potek meritev ter rezultate med seboj primerjal. V diplomski nalogi sem predstavil tudi programe, ki sem jih uporabil za obdelavo materialov. Diplomska naloga je potrdila moje domneve, da je toplotna obdelava v vakuumski peči časovno hitrejša, z njo dosegamo visoko ponovljivost rezultatov, dosegamo enakomerno globino cementiranja in enostavno cementiranje obdelovancev kompliciranih oblik. Obdelava v vakuumski peči je tudi čistejša in ne povzroča oksidacijske plasti na materialu, za razliko od atmosferske peči, kjer dosegamo večjo prekaljivost materiala, saj je olje boljše hladilno sredstvo od plina.
Ključne besede: kaljenje, cementiranje, toplotna obdelava, vakuumska peč
Objavljeno v DKUM: 24.09.2019; Ogledov: 979; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

56.
Razvoj juda v Prekmurju : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Natalija Varga, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti razvoj juda predvsem v Prekmurju, kar je zelo zahtevna naloga, saj je na voljo zelo malo literature in malo še živečih oseb, s takratnega obdobja. Na kratko je navedena zgodovina z začetki juda in nastankom juda ter zgodovina juda v Sloveniji. Nadaljujem z razvojem juda v Lendavi, kjer se lahko pohvalijo z odličnimi uspehi, glede na to, da niso imeli dovolj sredstev za kvalitetno treniranje in velike prostorske stiske. Kljub težavam so trenirali, tekmovali, se izobraževali in tako trenerji kot tekmovalci so bili uspešni na svojih področjih. Predstavila sem tudi Judo zvezo Slovenije, njen nastanek, komu smo lahko hvaležni, da poznamo judo takšnega kot je danes in dejstvo, da je judo edinstven šport, ki ni odvisen od nobenega drugega ali katerekoli druge športne zveze. Pri judu je seveda potrebno omeniti etiko juda in discipliniranost. Povem lahko, da se z močno voljo in vztrajnostjo daleč pride, to vse nam povedo tudi načela juda. Opisala sem, kako judo postane šport, razdelitev judo tehnik, mednarodna tekmovanja, judo pasove in na začetku diplomskega dela podala kratek opis Jigoro Kana ter opravljene intervjuje z najstarejšimi živečimi judoisti, ki so v 50-tih letih pripeljali judo v Prekmurje in s tem začeli oblikovati sekcije in pozneje judo klube.
Ključne besede: diplomske naloge, judo, razvoj juda, prva ustanovitev judo kluba, Prekmurje
Objavljeno v DKUM: 01.08.2019; Ogledov: 886; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

57.
Razvoj in izdelava samozaporne gredi za model škripca Al 100 : diplomsko delo
Martin Hočevar, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje postopke mehanske obdelave, ki so potrebni za izdelavo škripca AL 100. V diplomskem delu je predstavljen potek dela od skiciranja neuspelih oziroma neuporabnih sistemov do nastanka skice sistema, ki se je v nadaljevanju izkazal kot primeren. Sledilo je modeliranje samozaporne gredi z vsemi ostalimi spremembami in dodatnimi deli. Po zaključku modeliranja je bil škripec izdelan in poslan v laboratorij za testiranje izdelkov za pridobitev certifikata. Pri kalkulacijah cen izdelave je bilo ugotovljeno, da se je sistem samozaporne gredi glede na staro izvedo podražil za 4,5 %. In ker se je izkazal za zelo praktičnega, uporabnega in predvsem varnega, se je podjetje odločilo da njegova prodajna cena ostane ista, po nekaj dodatnih testiranjih pa ga bodo vključili v proizvodnjo.
Ključne besede: strojništvo, škripec, samozaporna gred, laserski izrez, struženje, frezanje
Objavljeno v DKUM: 11.07.2019; Ogledov: 967; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

58.
Tehnologija veriženja blokov in potencialna uporaba v gradbeni pogodbi
Franc Šarkan, 2019, diplomsko delo

Opis: Zaradi kompleksnosti gradbenega prava in pogodbenih klavzul pri sklepanju gradbenih pogodb pogosto prihaja do zapletov pri izvajanju plačil za opravljena dela. Pametna pogodba, ki je digitalni protokol, bi lahko olajšala, preverila in uveljavila izvajanje pogodbe, saj posnema logiko pogodbenih klavzul. Namen uvedbe pametnih pogodb v gradbeni stroki je bistvena poenostavitev nekaterih pomembnih odnosov med udeleženci v gradbenih projektih. V diplomskem delu je tako opisana ideja tehnologije veriženja blokov in sorodnih rešitev ter predstavljena ideja in potencialne rešitve nekaterih ključnih problemov pri izvajanju gradbenih projektov z uporabo decentraliziranih aplikacij in pametnih pogodb. Za potrebe razumevanja nove tehnologije veriženja blokov so v diplomskem delu predstavljene nekatere najbolj znane in/ali pomembnejše decentralizirane platforme, kot so npr. Bitcoin, Ethereum, Iota in Holochain. Ugotovili smo, da bi tehnologija veriženja blokov lahko poenostavila medsebojne pogodbene odnose in omogočila transparentnejše in pravičnejše poslovanje med vsemi pogodbenimi strankami. Velik del pogodbenih odnosov in relacij skozi celoten proces graditve je znan, kar pomeni, da bi bilo mogoče postopke in njihovo izvajanje avtomatizirati z uporabo pametnih pogodb. Na enostavnem primeru je s pomočjo zapisa v obliki psevdokode predstavljen primer za uporabo pametne pogodbe.
Ključne besede: gradbena pogodba, pametna pogodba, veriženje blokov, Bitcoin, digitalni protokol
Objavljeno v DKUM: 01.07.2019; Ogledov: 2586; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

59.
Načrtovanje in izdelava kontrolne priprave za geometrijsko kontrolo štancanih nosilcev dolivnih sistemov v avtomobilski industriji : diplomsko delo
Matej Čakš, 2019, diplomsko delo

Opis: V moji diplomski nalogi sem opisal, kako je potrebna in kako se pripravi kontrola štancanega izdelka za avto industrijo. Pri tem pa sem informacije črpal iz podjetja Var d.o.o. Gornja Radgona, ki se vse od svoje ustanovitve ukvarja z izdelavo in razvojem orodij za motorna vozila. V diplomskem delu sem najprej na kratko predstavil podjetje Var d.o.o., nato sem v drugem in tretjem poglavju podrobneje opisal kontrolno pripravo in načrtovanje izdelave le-te. V slikah in z opisi sem prikazal tudi sestavne dele kontrolne priprave, materiala iz katerega je narejena in prikaz obdelave kontrolne priprave z vsemi izračuni in parametri. Po vsaki kontrolni pripravi je potrebno narediti pokalkulacijo oziroma ekonomsko analizo. Pokalkulacijo sem prikazal s pokalkulacijo realiziranih ur in stroškov obdelave. Takšna metoda je potrebna za določitev lastne in prodajne cene proizvoda, ki se ponudi na konkurenčnem trgu. Po končani analizi cen sem opisal končni izdelek in preizkus končnega izdelka, v mojem primeru kontrolne priprave, ki je bila narejena izključno za kontrolo štancanega izdelka nosilca dolivnega sistema v avtomobilski industriji.
Ključne besede: kontrolna priprava, mehanska obdelava, pokalkulacija
Objavljeno v DKUM: 21.06.2019; Ogledov: 1104; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (3,01 MB)

60.
Argumenti za in proti izgradnji hidroelektrarn na reki Muri
Rok Ovniček, 2019, diplomsko delo

Opis: V večini evropskih držav imajo investitorji velike težave pri umeščanju novih energetskih objektov v prostor. To nazorno kaže tudi primer umeščanja novih hidroenergetskih objektov, ki smo ga predstavili v diplomski nalogi. Reka Mura je potencialno zanimiva za gradnjo novih hidroelektrarn, kar kažejo dobre izkušnje, ki jih imajo s številnimi tovrstnimi objekti v sosednji Avstriji. Dograditev dveh »najmlajših« hidroelektrarn Gössendorf in Kalsdorf na reki Muri sega v leti 2012 in 2013. Četudi začetek aktivnosti za izgradnjo hidroelektrarn na reki Muri v Sloveniji sega skoraj 15 let nazaj, se zdi, da so Dravske elektrarne Maribor čedalje bolj odmaknjene od pričetka investicije. Seveda se ob tem postavlja vprašanje, kako bomo v Sloveniji uresničili čedalje bolj prisotno zahtevo, da je potrebno v naslednjih letih električno energijo, pridobljeno v termo in jedrski elektrarni, nadomestiti z električno energijo iz obnovljivih virov energije.
Ključne besede: energija, hidroelektrarna, porečje, reka Mura, obnovljivi viri energije.
Objavljeno v DKUM: 22.05.2019; Ogledov: 2471; Prenosov: 382
.pdf Celotno besedilo (3,08 MB)

Iskanje izvedeno v 0.55 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici