51. Krono-biološka aktivnost gamsa (Rupicapra rupicapra) na Donački gori in Reseniku : magistrsko deloMaja Galun, 2024, magistrsko delo Opis: Časovni vzorci aktivnosti predstavljajo pomemben vidik biologije neke živalske vrste. Razumevanje krono-biološke aktivnosti živali je pomembno za uspešno načrtovanje ukrepov za ohranjanje biodiverzitete, vendar pa predstavlja kvantificiranje obnašanja prostoživečih živali poseben izziv. Kamere za snemanje divjadi so postale precej popularna neinvazivna raziskovalna metoda, ki se uporablja za študije najrazličnejših vidikov vedenja živali. V magistrski nalogi smo s pomočjo snemanja v naravnem okolju proučevali vzorce aktivnosti gamsa (Rupicapra rupicapra) na dveh raziskovalnih območjih v vzhodni Sloveniji, Donački gori in Reseniku. Območji predstavljata netipični habitat za proučevano vrsto in se med seboj razlikujeta po intenzivnosti antropogenih motenj. Ugotovili smo, da aktivnost vrste na proučevanih območjih sledi krepuskularnemu vzorcu, z značilnimi viški aktivnosti v jutranjem in večernem času in v nobenem delu dneva ne upade popolnoma. Zanimalo nas je tudi, kako se vzorec aktivnosti vrste spreminja tekom lunarnega cikla. Ugotovili smo, da splošna aktivnost gamsa kaže bi-modalno porazdelitev v lunarnem ciklu, pri čemer se oba vrhova pojavljata v obdobju naraščajoče lune, en vrh se pojavi relativno zgodaj po mlaju (prazni luni), drugi, izrazitejši, pa tik pred polno luno. Lunarni cikel ni imel značilnega vpliva na splošno aktivnost gamsa, smo pa ta vpliv zabeležili pri nočni aktivnosti. Ta je bila kontrastno z dnevno aktivnostjo najbolj intenzivna v času tik pred polno luno. Čeprav so na pridobljenih posnetkih prevladovala posamična opazovanja, smo dobili vpogled tudi v socialne lastnosti populacije. Na Donački gori smo zabeležili manjše skupine (2-5 osebkov) kot na Reseniku (največja skupina je štela 10 osebkov). Rezultati podajajo prvi vpogled v krono-biologijo gamsa (Rupicapra rupicapra) na omenjenih raziskovalnih območjih in hkrati izpostavljajo vprašanja, ki bi jih bilo za boljše razumevanje časovne dinamike vrste še potrebno raziskati v prihodnje.
Ključne besede: krono-biologija, gams (Rupicapra rupicapra), gozdni habitat, sledilne kamere, ritem aktivnosti
Objavljeno v DKUM: 14.02.2024; Ogledov: 409; Prenosov: 37
 Celotno besedilo (1,08 MB) |
52. Delo varnostnikov v trgovinah in prodajalnah v času epidemije covida-19Franc Pozderec, Žiga Božjak, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Namen prispevka je opraviti pregled dela varnostnikov v trgovinah in
prodajalnah v času epidemije, predvsem z vidika ukrepanja zoper osebe, ki niso
upoštevale ukrepa obveznega nošenja mask v zaprtih prostorih, ter nakazati na
potrebne spremembe za zagotavljanje bolj strokovnega in učinkovitega dela v
prihodnje.
Metode:
V teoretičnem delu sta bili uporabljeni deskriptivna metoda in analiza
strokovne literature pravnih aktov s področja zasebnega varovanja in
izobraževanja, s katerimi smo predstavili trenutno ureditev v Republiki Sloveniji.
Analizirali smo odloke Vlade Republike Slovenije, ki so urejali nošenje zaščitnih
mask in drugih zaščitnih sredstev ter pojasnili odločitev Ustavnega sodišča
Republike Slovenije o ustavni skladnosti analiziranih odlokov. V empiričnem
delu smo izvedli anketiranje varnostnikov, ki so v času epidemije covida-19
izvajali naloge zasebnega varovanja v trgovinah in prodajalnah.
Ugotovitve:
Varnostniki so bili v času epidemije izpostavljeni številnim konfliktnim in
neprijetnim dogodkom zaradi ukrepanja v primeru nenošenja mask v zaprtih
prostorih. Zaradi oteženih razmer je kar tretjina razmišljala o prenehanju dela na
področju zasebnega varovanja. Čeprav so menili, da so imeli dovolj kompetenc
za komuniciranje v takšnih primerih, ocenjujemo, da bi lahko bili za to še bolj
usposobljeni.
Omejitve/uporabnost raziskave:
Omejili smo se na ugotavljanje posledic epidemije na varnostnike, ki so v
tem času svoje delo opravljali v trgovinah in prodajalnah.
Praktična uporabnost:
Ugotovitve prispevka bodo služile za sprejemanje ukrepov, ki bi v
prihodnosti omejili posledice v podobnih primerih, kot je bila epidemija.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Prispevek se ukvarja s pripravljenostjo zasebnovarnostnega osebja na
izredne dogodke, čemur je treba posvetiti več pozornosti kot doslej.
Ključne besede: zasebno varovanje, nošenje mask, epidemija covida-19, ukrepi in druga sredstva, odloki Vlade Republike Slovenije
Objavljeno v DKUM: 15.01.2024; Ogledov: 269; Prenosov: 18
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
53. Programabilno elektronsko enosmerno uporovno breme : diplomsko deloJanez Zabret, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu bo predstavljena izdelava dinamično nastavljivega programabilnega elektronskega bremena za simulacijo ohmskih bremen. Predstavljeni bodo glavni gradniki elektronskih bremen, osnove delovanja in funkcionalnost izdelka.
Glavna vsebina dela bo dizajn, analiza izbire in vezave električnih elementov, izdelava elektronskega bremena ter testiranje njenega delovanja, za konec pa še nekaj možnih popravkov in potencialnih izboljšav nastalega prototipa.
Ključne besede: tranzistor, ojačevalnik, enosmerno breme, krmiljenje
Objavljeno v DKUM: 22.12.2023; Ogledov: 722; Prenosov: 50
Celotno besedilo (1,66 MB) |
54. Starvation hardiness as preadaptation for life in subterranean habitatsPeter Kozel, Tone Novak, Franc Janžekovič, Saška Lipovšek Delakorda, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Most subterranean habitats, especially caves, are considered extreme environments, mainly because of the limited and erratic food supply and constant darkness. In temperate regions, many climatic conditions, such as temperature and air humidity, are periodically less adverse or even more favourable in caves than the harsh seasonal weather on the surface. Accordingly, many animal species search for hibernacula in caves. These overwintering, non-specialized subterranean species (nontroglobionts)
show various modes of dormancy and ongoing development. Since they do not feed, they all undergo periodic starvation, a preadaptation, which might evolve in permanent starvation hardiness, such as found in most specialized subterranean species (troglobionts). To this end, we performed a comparative analysis of energy-supplying compounds in eleven most common terrestrial non-troglobiont species during winter in central European caves. We found highly heterogeneous responses to starvation, which are rather consistent with the degree of energetic adaptation to the habitat than to overwintering mode. The consumption of energy-supplying compounds was strongly higher taxa-dependant; glycogen is the main energy store in gastropods, lipids in insects, and arachnids rely on both reserve compounds. We assume that permanent starvation hardiness in specialized subterranean species might evolved in many different ways as shown in this study.
Ključne besede: subterranean habitats, caves, starvation hardiness
Objavljeno v DKUM: 08.12.2023; Ogledov: 449; Prenosov: 43
Celotno besedilo (6,56 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
55. Melting point of dried gold nanoparticles prepared with ultrasonic spray pyrolysis and lyophilisationŽiga Jelen, Marcin Krajewski, Franc Zupanič, Peter Majerič, Tilen Švarc, Ivan Anžel, Jernej Ekar, Sz-Chian Liou, Jerzy Kubacki, Mateusz Tokarczyk, Rebeka Rudolf, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: A coupled process of ultrasonic spray pyrolysis and lyophilisation was used for the synthesis of dried gold nanoparticles. Two methods were applied for determining their melting temperature: uniaxial microcompression and differential scanning calorimetry (DSC) analysis. Uniaxial microcompression resulted in sintering of the dried gold nanoparticles at room temperature with an activation energy of 26–32.5 J/g, which made it impossible to evaluate their melting point. Using DSC, the melting point of the dried gold nanoparticles was measured to be around 1064.3°C, which is close to pure gold. The reason for the absence of a melting point depression in dried gold nanoparticles was their exothermic sintering between 712 and 908.1°C.
Ključne besede: gold nanoparticles, melting point, ultrasonic spray pyrolysis, characterisation
Objavljeno v DKUM: 08.12.2023; Ogledov: 448; Prenosov: 32
Celotno besedilo (2,83 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
56. Genetska variabilnost populacije navadne lisice (Vulpes vulpes) v Bosni in Hercegovini : master thesisAnida Devedžić, 2023, magistrsko delo Opis: Navadna lisica, Vulpes vulpes (red Carnivora, družina Canidae), je globalno razširjena, nenomadska vrsta, ki kaže izjemno prilagodljivost različnim habitatom in virom hrane. Domorodna je v Evropi, Aziji in Severni Ameriki. V magistrskem delu smo preučili genetsko sestavo rdečih lisic v topografsko raznolikem okolju Bosne in Hercegovine (BiH), pri čemer smo uporabili 7 mikrosatelitskih markerjev. V primerjalne namene smo prav tako vključili vzorce iz Slovenije. Uspešno smo izolirali DNA in genotipirali 59 vzorcev navadnih lisic z znano lokacijo vzorčenja. Genetska struktura preučevanih populacij je povezana s topografijo, povezanostjo habitata in gostoto navadnih lisic. Slovenske populacije navadnih lisic kažejo večjo alelično raznolikost in opaženo heterozigotnost v primerjavi s populacijami v BiH ter drugimi evropskimi populacijami, kot so avstrijske, hrvaške in italijanske. Prostorska združevanja kažejo na diferenciacijo v štiri geografsko sosednje skupine, dve v BiH in dve v Sloveniji.
Z analizo povezav genetskih faktorjev smo pridobili bolj podrobno genetsko strukturo populacije navadnih lisic v BiH in s tem tudi stanje populacije, kar je pomembno za načrtovanje upravljanja s to vrsto.
Ključne besede: navadna lisica (Vulpes vulpes), mikrosateliti, genetska variabilnost, Bosna in Hercegovina
Objavljeno v DKUM: 23.11.2023; Ogledov: 380; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1,87 MB) |
57. Nadgradnja železniškega odseka Zidani Most-Dobova-državna meja v skladu z zahtevami jedrnega omrežja Republike Slovenije : diplomsko deloMartin Luskar, 2023, diplomsko delo Opis: Slovenija je na odličnem geostrateškem položaju, ki s pomočjo železniške infrastrukture povezuje zahodno ter centralno Evropo z Balkanskim polotokom tako v potniškem kakor tudi v tovornem prometu. Trenutno se v železniško infrastrukturo vlaga ogromno denarja pri čemer pa moramo biti pazljivi, da se z posodabljanjem infrastrukture doseže najvišje standarde ter upošteva najvišje zahteve uredb Evropske unije. V diplomskem delu je podana podrobna analiza pomembnega železniškega odseka med Zidanim Mostom ter Dobovo, ki odpira povezave Evrope z Balkanom. V analizi obstoječega stanja je podan podroben pregled dosedanje železniške infrastrukture ter predlogi za nadgradnjo po najnovejših Tehničnih specifikacij interoperabilnosti (TSI) in Smernicah EU za razvoj vseevropskega prometnega omrežja uredbah (TEN-T). Pregledana je bila tudi projektna dokumentacija na odseku glede na projektne hitrosti, ter podana mnenja za najprimernejšo implementacijo rešitev pri doseganju željenih višjih hitrosti, ki bi jih pridobili pri nadgradnji v skladu z zahtevami jedrnega omrežja.
Ključne besede: železniška infrastruktura, projektna dokumentacija, TEN-T, TSI, zahteve jedrnega železniškega omrežja, hitrost vlakov
Objavljeno v DKUM: 02.11.2023; Ogledov: 729; Prenosov: 137
Celotno besedilo (3,52 MB) |
58. Izbira habitata evropskega bobra, Castor fiber (Linnaeus, 1758) glede na abiotske in biotske dejavnike na Goričkem : magistrsko deloLaura Kološa, 2023, magistrsko delo Opis: Evropski bober je v Sloveniji in po večini Evrope veljal za izumrlo vrsto, ohranilo se je le nekaj populacij. Po številnih reintrodukcijah po Evropi in uveljavitvi varnostnih ukrepov se je bober vrnil. Sprva je poselil optimalnejše habitate, s povečanjem populacije pa je bil prisiljen poseliti tudi manj ugodne habitate. Do sedaj še ni bilo dobro raziskano, kateri dejavniki v okolju vplivajo na to, da bober izbere nek habitat za svoj teritorij ali ne. V okviru
magistrskega dela smo za območje Goričkega na 83-ih naključno izbranih popisnih ploskvah popisali 15 abiotskih in biotskih dejavnikov. Izbrali smo ekološke dejavnike, za katere predvidevamo, da vplivajo na izbiro določene lokacije bobrovega bivanja. Ugotovili smo, da so najpomembnejši dejavniki globina vode (optimalno več kot 40 cm) in premer vodnega telesa (optimalno več kot 4 m). Kot neugodna se je izkazala globina vode, nižja od 15 cm. Višina in naklon brežine vodnega telesa sta manj pomembna, saj bober živi tudi v vodah s strmimi in z visokimi brežinami, pri čemer je bil največkrat odsoten, ko je naklon brežine
presegal 60°. Bober ima raje brežine, nižje od dveh metrov, kot neugodne pa štejemo brežine, višje od štirih metrov. Pomemben dejavnik je tudi kopenski habitat ob vodnem telesu. Pri polovici primerov so na Goričkem to bile njive. Čeprav bober v določenem delu leta na njive zahaja po hrano, je gozd z naravno zeliščno vegetacijo pomembnejši vir bobrove prehrane. To je lahko ključen dejavnik naselitve določene lokalitete. Na osnovi rezultatov lahko zaključimo, da na Goričkem še obstajajo lokalitete s primernimi ekološkimi dejavniki, ki bobru omogočajo preživetje.
Ključne besede: evropski bober, Castor fiber, habitat, ekološke spremenljivke, Goričko
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 527; Prenosov: 79
Celotno besedilo (4,17 MB) |
59. Funkcionalni znaki palearktičnih voluharic (Arvicolinae)Nuša Lesjak, 2023, magistrsko delo Opis: V sklopu te naloge smo zbrali podatke o 32 funkcionalnih in ekoloških znakih 159 vrst in podvrst palearktičnih voluharic iz poddružine Arvicolinae. Zanimali so nas funkcionalni znaki: dolžina telesa, dolžina repa, dolžina zadnjega stopala, masa, dolžina lobanje, povprečno trajanje brejosti, povprečno število legel v letu, povprečno število mladičev v leglu. Spremljali smo tudi naslednje ekološke znake: habitat, čas aktivnosti v dnevu, socialna struktura, nadmorska višina areala, velikost območja pojavljanja, mikrohabitat in vrsta prehrane.
Podatke smo uredili in izvedli frekvenčno analizo posameznih znakov. Tabela morfometričnih znakov je izpolnjena približno 80 - odstotno. Podatki o ekoloških znakih so pomanjkljivi, največ podatkov je na voljo o velikosti in nadmorski višini areala, najmanj pa o prehrani in habitatu. Porazdelitev morfometričnih znakov je blizu normalni, z dolgim repom na desni strani. Večina vrst je torej manjših, obstajajo pa izjeme z večjo telesno maso in velikostjo. Porazdelitev velikosti areala je nesimetrična, skoraj petina vrst je zelo razširjenih in ima območje pojavljanja večje od enega milijona kvadratnih kilometrov, endemičnih vrst z arealom manjšim od 1000 kvadratnih kilometrov je malo. Porazdelitev povprečne nadmorske višine areala je nagnjena levo, kar pomeni, da je večina vrst prisotna na nižjih nadmorskih višinah.
Demonstrirali smo uporabo funkcionalnih znakov na realnih multifunkcionalnih analizah. Palearktis smo razdelili na ekoregije in glede na podatke o arealu vsako vrsto umestili v pripadajočo ekoregijo. Izračunali smo dve cenilki funkcionalne diverzitete: funkcionalno bogastvo in funkcionalno razpršenost. Funkcionalno bogastvo voluharic in postrušnikov je največje v vlažnem zmerno toplem pasu, najmanjše pa v polarnem, vlažnem subtropskem in zmerno hladnem pasu. Funkcionalna razpršenost je največja v polsušnem subtropskem pasu, najmanjša pa v sušnem tropskem in subtropskem pasu.
Ključne besede: Arvicolinae, funkcionalna pestrost, funkcionalni znaki, voluharice, biodiverziteta
Objavljeno v DKUM: 21.06.2023; Ogledov: 477; Prenosov: 70
Celotno besedilo (5,40 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
60. Prostovoljsko delo v jamarski reševalni službi in njegov vpliv na zagotavljanje zmožnosti operativnega delovanjaKlemen Mihalič, 2023, diplomsko delo Opis: Zaključno delo obravnava vpliv prostovoljskega dela v Jamarski reševalni službi (JRS) na njeno zmožnost operativnega delovanja. V teoretičnem delu smo opisali posebnosti reševanja v jamskem okolju in predstavili zdravstvena tveganja, ki so jim podvrženi jamarski reševalci. Ugotovili smo, da Jamarska reševalna služba nima vpeljanih ustreznih programov, ki bi pripomogli k varovanju in ohranjanju zdravja ter dobrega počutja. Zaradi tega smo s pomočjo ankete med jamarskimi reševalci izvedli raziskavo o njihovi fizični dejavnosti in zdravstvenem stanju. Z anketo smo raziskali tudi vpliv službenih obveznosti na zmožnost odzivanja jamarskih reševalcev. S pomočjo geografskih informacijskih sistemov smo analizirali fizične in družbenogeografske značilnosti Slovenije, ki vplivajo na odzivni čas. Ugotovili smo, da je večina vhodov v jame dokaj blizu cestnega omrežja, vendar smo opredelili posamezna območja, ki so dokaj nedostopna. Prostovoljno delo ima zagotovo velik vpliv na hitrost odzivanja pri reševalnih intervencijah, vendar je možno čas odzivanja zmanjšati s sprejemanjem določenih ukrepov.
Ključne besede: Jamarska reševalna služba, prostovoljsko delo, jamarsko reševanje, operativno delovanje, reševalne intervencije.
Objavljeno v DKUM: 19.05.2023; Ogledov: 650; Prenosov: 45
Celotno besedilo (3,21 MB) |
